OZ 2007/1

24 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 1 lišče, ki je bilo sprejeto z aklamacijo, je bilo na predlog prof. Ivana Beltcheva iz Bolgarije označeno kot “mari- borska deklaracija”. Jedro skupne ocene obravnavanja knjižnic v dokumentih o evalvacijah in akreditacijah v vseh državah regije je ugotovitev, da je prispevek knjižnic h kakovosti visokega šolstva prezrt. To smo povezali s pojavom, da vse več novih visokošolskih institucij sploh nima knjižnic, kar že sproža vprašanje, ali so izdatki za knjižnice sploh po- trebni. “Mariborska deklaracija” odločno opozarja, da bi bila prevlada takšne logike pogubna za univerze v regiji, ki bi si na ta način zapravile vse možnosti za uspešno tekmovanje z drugimi univerzami v enotnem evropskem visokošolskem prostoru. Knjižničarji niso proti nastajanju novih univerz in visoko- šolskih institucij, med katerimi so tudi take, ki zagotavlja- jo kakovostno knjižnično-informacijsko podporo študiju in raziskovanju. Zavzemajo pa se za veliko bolj jasne in selektivne standarde evalvacije in akreditacije, ki bodo pravočasno pokazali, kateri so programi in institucije, ki ne dajejo potrebne knjižnične infrastrukture in zato po nobenih kriterijih ne morejo zagotoviti mednarodno pri- merljive izobrazbe. Vodstva univerz in vlade bi se morali zavedati, da gre za ključno strateško vprašanje, saj brez konkurenčnega zna- nja ni mogoče računati na uspešen razvoj države. Reference [1] Dawns, R. B. in Hausmann, J. W. (1970). Standards for Universi- ty Libraries. College & Research Libraries, 31, 28–35. [2] ENQA (2005). Standards and Guidelines for Quality Assurance in the European Higher Education Area. Helsinki: ENQA. [3] Gratch-Lindauer, B. (2001). Analysis of the Accreditation Stan- dards of the Six Regional Higher Education Commission for Seni- or College and Universities. Chicago: ARL E-Metrics Projects. [4] Kuh, G. J. in Gonyea, R. M. (2003). The Role of the Academic Library in Promoting Student Engagement in Learning. Bloo- mington: Indiana University-School of Education. [5] Lynch, P. B. (2007). Attitudes of Presidents and Provosts on the University Library. College & Research Libraries, marec 2007- (najavljen članek). [6] Mencer, H. J. (2003). Reforming the study programs and curricula at the University of Zagreb from the perspective of the provisions of the Bologna Declaration. Bucharest. UNESCO-CEPES-EUA Seminar. [7] Mische (2006). Characteristics of excellence in higher education. Philadelphia: Middle States Commission on Higher Education. [8] Payne, P. in Conyers, A. (2005). Measuring the impact of higher education libraries: The LIRG/SCONUL Impact Implementation Initiative. Library and Information Research, 29 (91). [9] Scheele, J. P., Shade, A., Omar, P. L., Di Nauta P. (2004). Accredi- tation Models in Higher Education. Helsinki: ENQA. [10] Shapiro, J. I. in Hughes, S. K. (1996). Information literacy as a liberal art: Enlightenment proposal for a new curriculum. Educom Review, 31 (2), 2. [11] Smith, K. K. (2000). New roles and responsibilities for the uni- versity library; Advancing student learning through outcomes assessment. Chicago: ARL. DODATEK Vpra{alnik za ugotavljanje vloge in odgovor- nosti knjižnic v postopku evalvacije univerz (Vprašalnik je bil podlaga za delavnico v okviru 7. semi- narja za knjižnice v sistemu znanosti in visokošolskega izobraževanja – Zagreb, 2. in 3. marca 2007 – ki jo je vodil avtor članka.) I. Na~rtovanje in ocenjevanje dosežkov 1. Kako je razumljeno poslanstvo knjižnice in kako se preverja njegova veljavnost? 2. Ali je knjižnica uspela svoje cilje umestiti v poslan- stvo matične organizacije? 3. Ali knjižnica opravlja sistematično in stalno evalvaci- jo lastne dejavnosti in kako o svojem napredku obveš- ča matično organizacijo? 4. Je ocenjevanje dejavnosti knjižnice integralni del evalvacijske in akreditacijske strategije univerze? 5. S kakšno metodologijo knjižnica ocenjuje samo sebe? 6. Ali metodologija samoevalvacije zajema tudi primer- jave s sorodnimi organizacijami? II. Knjižni~ne storitve 1. Ali so knjižnične storitve optimalno prilagojene zahte- vam in potrebam matične organizacije? 2. Kako so upoštevana pričakovanja študentov in učite- ljev glede knjižničnih storitev? 3. Je odpiralni čas skladen s potrebami uporabnikov? 4. Katere storitve knjižnice lahko uporabljajo študentje na daljavo? 5. Ali knjižnica sproti meri obseg storitev? III. Sodelovanje v {tudijskem procesu 1. Se lahko v knjižnici odvija tudi študijski proces? 2. Je knjižnica opremljena z ustrezno izobraževalno teh- nologijo? 3. Ali knjižničarji sodelujejo v rednem študijskem pro- cesu in kako se vrednoti njihov delež? 4. Na kakšne načine so knjižničarji vključeni v razisko- valni proces?