OZ 2007/1

28 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 1 modernizaciji romskih skupnosti na način, ki bo zagoto- vila Romom nove niše v družbi, da bodo lahko s svojimi talenti in izboljšano izobrazbo na legalen način in čim bolj neodvisno od državnih podpor lahko sobivali z ve- činskim prebivalstvom. Trenutni modeli sožitja, v katerih običajno večina Romov nima zaposlitve in kjer obstajajo neke vrste paralelne družbe Romov in Neromov, na dolgi rok ni sprejemljiva. Ko država začne zniževati podpore, grozijo nemiri, kot smo jih videli na Slovaškem. Na tem področju bo treba delati s kombinacijo spodbud in pri- tiska, in kot rečeno, ne bo šlo, če se ne bodo tudi Romi v partnerstvu z večinskim narodom potrudili; treba pa je poskrbeti za to, da bodo tisti, ki se bodo potrudili, tudi uspeli in bodo vzgled drugim Romom. OZ : Skupaj sva podpisana pod izjavo „pro Kärnten, za Koroško”, ki predstavlja široko zastavljeno mednarodno podporo za kulturno sožitje. Obstajajo izgledi, da se bodo dobre želje uresničile? Polzer : Vedeti moramo, da je sožitje nemško govorečih in slovensko govorečih Korošcev in Korošic dandanes bistveno bolje, kot je bilo pred recimo dvema ali tremi desetletji. Sedanja politika – da ne rečem »Kašperlteater« – nasprotnikov dvojezičnih tabel po moji oceni ni kazalec za naraščajoči konfliktni naboj med narodi na Koroškem. Mislim, da se odnosi močno izboljšujejo. Ko ne delam v Ljubljani, živim na Koroškem in vidim veliko pozitiv- nih premikov, kot na primer visoko število prijav k dvoje- zičnemu pouku itd. Senčna plat medalje pa je, da število kroških Slovenk in Slovencev drastično upada in da je tudi starostna struktura izredno neugodna. OZ : V Sloveniji vodite urad ASO (Austrian Science and Research Liaison Office Ljubljana www.aso.zsi.at ), ki je povezan z dunajskim Centrom za družbeno inovacijo. Če- prav mnogi ljudje kar pogosto prihajamo v stik z vašimi programi, bi nam koristilo pojasnilo, kako deluje mreža avstrijskega regionalnega sodelovanja na znanstvenem, izobraževalnem in kulturnem področju? Polzer : ASO Ljubljana ima po naročilu Avstrijskega zveznega ministrstva za znanost in raziskovanje na eni strani nalogo, da podpira bilateralno znanstveno sodelo- vanje med Avstrijo in Slovenijo, na drugi strani pa ima (skupaj z ASO Sofia) nalogo, da podpira znanstveno so- delovanje avstrijskih in slovenskih znanstvenikov z znan- stveniki v državah tako imenovanega Zahodnega Balkana (to so države na prostoru bivše SFRJ brez Slovenije in z Albanijo). To nalogo izpolnjujemo tako, da ljudem, ki se zanimajo za tovrstno sodelovanje, dajemo nasvete, jih povezujemo, finančno podpiramo kooperativne dejavnosti (konference, seminarji, raziskovalni obiski, skupne publi- kacije itd.) in včasih tudi sami organiziramo mednarodne znanstvene dogodke, objavljamo zbornike, izdajamo plošče DVD in podobno. V zadnjih treh letih smo za naše avstrijsko ministrstvo tudi vodili razpis za znanstveno sodelovanje Avstrije, Slovenije in Bolgarije z državami Zahodnega Balkana, v okviru katerega smo vsako leto razdelili okoli 130.000 evrov za skupne raziskovalne in omrežitvene projekte na tematskih področjih »civilna družba in dobro upravljanje” (angl. civil society and good governance ), »vloga znanosti v evropskih integracijskih procesih« in letos »informacijska družba v državah JVE«. Odziv na ta naš razpis je bil zelo dober in tudi letos smo lahko izbrali nekaj zelo obetavnih projektov, s katerimi upamo, da bomo okrepili raziskovanje vplivov informa- cijskih in komunikativnih tehnologij na družbe v jugovz- hodni Evropi. OZ : IZUM je že v preteklosti dobro sodeloval z Inštitu- tom za vzhodno in jugovzhodno Evropo in uspešno smo izpeljali nekaj skupnih projektov v državah Zahodnega Balkana. Povezujemo se tudi z reorganizirano mrežo uradov in inštitutov ASO in vašo nositeljsko organizacijo ZSI na Dunaju. Posebej pomemben je za nas program SEE-ERA.NET , ki ima komplementarne cilje našemu projektu COBISS.Net . Kakšna je vaša ocena možnosti bodočega sodelovanja? Polzer : Delo Izuma zelo visoko cenim, kot veste, sem obiskal sedež Izuma v Mariboru in se lani tudi udeležil konference COBISS.Net v Mariboru. Moram reči, da ima Slovenija z Izumom izjemno informacijsko infrastruktu- ro, na katero ste lahko vsi ponosni. Ima velike potenciale za sodelovanje tako z državami JVE kot tudi za sodelo- vanje z Avstrijo oziroma z našo centralo na Dunaju, ki je vključena, kot ste omenili, v nekatere ključne evropske projekte usklajevanja politik mednarodnega znanstvenega sodelovanja z državami JVE; pri tem bi poleg SEE-ERA. NET omenil še projekt informacijske pisarne »steering Platform on Research for Western Balkan countries« www.see-science.eu , ki ga vodi naša kolegica Elke Dall. Možnosti sodelovanja so vsekakor zelo velike in tesnejše sodelovanje v prihodnosti bi gotovo bilo v korist obeh strani. OZ : Blizu vam je delovanje kulturnih društev, ki so ne- kakšna značilnost za Slovence, kjer koli se zakoreninijo. Se strinjate, da je to naša “kulturna podstat” in kakšno vlogo pripisujete kulturnim društvom v razmerah global- ne informacijske družbe? Polzer : Mislim, da je kultura za nas vse zelo dragocena pomoč in neki nematerialni prostor, ki nam daje občutek domačnosti in varnosti ter identiteto. Jaz zase mislim, da sem zelo globalno naravnan in ve- liko potujem in tudi s pomočjo interneta sodoživljam in do določene mere tudi sooblikujem ta naš globalizirani