OZ 2007/1

4 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 1 infrastrukture znanja. Če so v procesu upravljanja znanja potrebne tehnologije (intranet, program za skupinsko delo (angl. groupware ) itd.), ki omogočajo sodelovanje pri delu, se postavlja vprašanje, kakšni so gradniki tehnolo- ške infrastrukture, da bo le-ta zares učinkovita in uspešna. Na sliki 2 so prikazani takšni gradniki, ki sestavljajo sodelovalno infrastrukturo, in to na ravni organizacije in na medorganizacijski ravni [3]. Slika 2: Nivojski elementi sodelovalne tehnološke infra- strukture znanja Vir: Uršič in Nikl, 2004. Gradniki na sliki predstavljajo kompleksne ravni funkcio- nalnosti tehnološke infrastrukture (ibid.): • Povezovanje : zmožnost povezave katerega koli za- poslenega v omrežje, kjer koli in kadarkoli; prenosni računalniki in mobilni telefoni so lahko dober primer povezovanja. • Komuniciranje : vzpostavitev komunikacijskih zvez in pripomočkov, kot so elektronski seznami povezav in elektronska zbirališča v obliki forumov in diskusij- skih imenikov (angl. electronic meeting places ). • Konverzacija : razvijanje tehnik in spretnosti v elek- tronski konverzaciji; izločevanje pomena in nepretrga- nih dvosmernih konverzacij; zelo pomembna je vloga t. i. “urednika znanja”, tudi bibliotekarja. • Sodelovanje : razvijanje orodij za elektronsko sodelo- vanje ali prototipov in modelov strukturiranega so- delovalnega dela na osnovi znanja; dopolnjevanje teh orodij in modelov z vlogo moderatorjev, ki ustvarjajo novo znanje s sodelovanjem in velikim številom ob- sežnih prispevkov. Ko se premikamo navzgor po arhitekturnih ravneh, posta- jajo ljudje in organizacija pomembnejši dejavnik od teh- nologije. Arhitektura, prikazana na sliki 2, ima potencial za ustvarjanje, izmenjevanje in prenos znanja. Ta poten- cial je v glavnem odvisen od netehničnih dejavnikov, ki so večinoma organizacijske narave (ljudje, procesi in kultura organizacije, večdisciplinarne spretnosti mened- žerjev in timov pa tudi že obstoječa skladišča znanja od prejšnjega učenja) in zagotavljajo dobro strukturirano in dosegljivo infrastrukturo, ki omogoča dostop do po- membnih odločilnih ekspertiz (ibid.). Pri upravljanju znanja so uporabljene naslednje informa- cijske tehnologije [4]: • pisarniški programi, • sistemi za skupinsko delo, • sistemi za upravljanje z dokumenti, • iskalni servisi in programi, ki delujejo v ozadju (agen- ti), • druge tehnologije: mednje sodijo predvsem tehnolo- gije za naravno procesiranje jezika s področja umetne inteligence, kot so nevronske mreže, mehke množice, genetski algoritmi itd., • tehnologije za predstavitev znanja, v okvir katerih spada pretvorba tihega (angl. tacit ) znanja v izraženo (angl. explicit ). PORTALI ZA UPPRAVLJANJE ZNANJA Informacijski portali podjetij so aplikacije, ki omogočajo podjetjem dostop do interno in eksterno shranjenih infor- macij. Uporabnikom predstavljajo začetek poti do infor- macij, ki jih potrebujejo. Te informacije lahko prilagajajo (poosebljajo) glede na svoje potrebe in jih uporabljajo za poslovne odločitve. Ti portali združujejo programske aplikacije, ki povzemajo, upravljajo, analizirajo in di- stribuirajo informacije v podjetju in tudi zunaj podjetja. Vloga informacijskih portalov je ponuditi uporabniku dostop do poslovnih storitev in raznih drugih vsebin, ki jih potrebuje pri svojem delu. Te storitve in vsebine so upravljane in ponujene uporabniku v osnovnih aplikaci- jah, ki so značilne za informacijske portale: aplikacije za sodelovanje, aplikacije za skupinsko delo, aplikacije za poslovno inteligenco, aplikacije za poslovne transakcije in aplikacije za upravljanje z vsebino. Informacijski portali podjetij so se razvili, da bi podprli organizacijske spremembe, ki so se začele pojavljati v podjetjih v zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja. V začetku devetdesetih let je bilo v ospredju skupinsko učenje in prenos znanja, zato so bili informacijski portali podjetij usmerjeni na ti dve področji. Sredi devetdesetih let je bil poudarek na zajemanju strateškega znanja, na vplivu organizacijske kulture na širjenje znanja in na uporabi tehnologij za podporo tem pobudam. V današ- njem času organizacije sprejemajo upravljanje znanja za usmerjanje in vodenje poslovnih procesov, povečanje učinkovitosti, zmanjševanje frustracij zaposlenih in krajši vstop na trg. Portalne tehnologije omogočajo uresničitev prednosti upravljanja znanja [5]. Organizacije uvajajo portalne tehnologije za podporo sodelovanju in skupinskemu delu ne samo v organiza-