OZ 2007/2

RAZGOVOR Dr. Tvrtko [ercar Tvrtko Šercar je diplomiral iz filozofije v Zagrebu in doktoriral iz političnih ved v Beogradu. Pro- učeval je kulturno-zgodovinske teme ter komuniciranje v znanosti. Pripadal je najožji skupini pod vodstvom prof. Boža Težaka, ki je postavljala temelje informacijske znanosti. Bil je tajnik in razis- kovalec v Referalnem centru zagrebške univerze in nato direktor Inštituta informacijskih znanosti v Zagrebu. Konec osemdesetih se je pridružil mariborski skupini, ki je izdelala sistem znanstveno tehnoloških informacij Jugoslavije. Leta 1990 se je preselil v Maribor in v IZUM-u sodeloval pri zasnovi in razvoju sistema COBISS. Zadnja leta se posebej posveča teoretičnim vidikom in zgodo- vini informacijske znanosti. govorila o najinem sodelovanju v tedaj aktual- nem zveznem projektu razvoja Sistema znan- stvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije (SZTIJ) in razvoja knjižničnega informacijske- ga sistema COBISS Zveznega sekretariata za razvoj, ki je predstavljal konkretizacijo isto- imenskega Programa Zveze znanstvenih skup- nosti Jugoslavije. Po mojem prihodu v Maribor smo leta 1990 na čelu s Tomažem Seljakom preoblikovali Računalniški center Univerze v Mariboru (RCUM) v Institut informacijskih znanosti (IZUM). Neko bibliografsko enoto si lahko predstavlja- mo kot piramido, sestavljeno iz polnega besedi- la, povzetka, ključnih besed in naslova, ki pred- stavlja najbolj strnjeno obliko vsebine. Z naslo- vom knjige sem hotel poudariti, da so znanstve- ne revije eden izmed, zame najpomembnejših, večfunkcionalnih medijev v znanosti. Založnik je oddal rokopis knjige v recenzijo Vladi Štam- buku, profesorju kibernetike na Fakulteti poli- tičnih ved v Beogradu, in Miroslavu Tuđmanu, profesorju informacijske znanosti na Filozofski fakulteti v Zagrebu. Recenzenta sta vsak s svo- jega stališča (stališči pa sta bili relativno različ- ni) ocenila, da rokopis zasluži objavo in denar- no podporo iz republiškega sklada za družbeno pomembne znanstvene knjige. Toda oba sta me poskusila prepričati, da iz naslova izpustim be- sedo filozofija. Kot je videti, jih nisem ubogal. OZ: Minilo je 20 let od izida vaše knjige “ Ko- munikacijska filozofija znanstvenih časopisov ”, ki je bila novost tudi za širši strokovni prostor. Z empirijo znanstvenega publiciranja se je ukvarjalo nekaj posameznikov, toda le vi ste na prvo mesto postavili filozofijo znanstvenih časopisov, kar je tudi še danes redek pristop. Šercar: Vsaka komunikacijska oblika ima neki strukturiran obrazec, recimo znanstvene revije in tudi intervju. Če poenostavimo, obrazec intervjuja predpostavlja tistega, ki vpraša in tistega, ki poskuša odgovoriti na zastavljena vprašanja. Sv. Avguštin je nekoč rekel: “Vem, dokler me ne vprašaš.” Vsak miselni proces se začne z vprašanjem. In je “količina” informacij v vprašanjih in njihovem vrstnem redu, saj naj bi predvsem v vprašanju bili opredeljeni problemi in zaporedje njihovega kritičnega reševanja. Leto, v katerem je knjiga objavljena, obe- nem označuje konec desetletnega obdobja, v katerem sem se poleg drugega dela pretežno ukvarjal z oblikami komuniciranja v znanosti, predvsem s primarnimi znanstvenimi revijami, in začetek mojega skoraj dvajsetletnega dela v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM). S Tomažem Seljakom sva se namreč sestala 16. 9. 1988 ob petih popoldne na terasi hotela Moskva v Beogradu in se načelno do-