OZ 2007/2

M 97 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 2 GREEN PAPER: THE EUROPEAN RESEARCH AREA – NEW PERSPECTIVES (BRUSSELS, 4. 4. 2007) Sliko EU in sveta v tem hipu označujejo predvsem na- slednje tendence: • pospešena globalizacija in proizvodnja znanja ter ra- ziskave in razvoj kot ključne komponente novega globalnega dinamizma, • naraščanje zavedanja o različnih socialno-ekonomskih izzivih, kot so rast gospodarskih razlik v EU, klimat- ske spremembe in otoplitev, 1 staranje prebivalstva in nevarnost nalezljivih bolezni, vendar tudi trdnejši konsenz, da so vedno bolj potrebne koordinirane akci- je tako v EU kot na globalni ravni, predvsem v znano- sti in tehnologiji, • razvoj evropskega raziskovalnega okolja v nekaj za- dnjih letih, predvsem z ustanovitvijo teles, kot sta Evropski raziskovalni svet (European Research Co- uncil – ERC) in Evropski institut za tehnologijo (Eu- ropean Institute for Technology – evropski M. I. T.), pa tudi z drugimi posebnimi posegi na področju ERA, ter naraščanje razlik med znanstvenimi kulturami kot posledica širjenja EU. ERA se razvija od leta 2000, ko je Evropska komisija (European commission – EC) v dokumentu Razvoj enot- nega evropskega raziskovalnega področja (Towards a European Research Area) sprožila koncepcijo ERA. Leta 2002 je Evropska komisija v poročilu Enotno evropsko raziskovalno področje: Novi zagon (European Research Area: Providing New Momentum) pojasnila koncepcijo ERA in opredelila tri njene cilje: • Vzpostavitev notranjega trga za raziskave – področje prostega gibanja znanja, raziskovalcev in tehnologi- je, kar bo prispevalo k boljši kooperaciji, stimuliralo tekmovanje in boljšo alokacijo sredstev. • Restrukturiranje evropskih raziskav, posebej z izbolj- šavo koordinacije nacionalnih raziskovalnih aktivnosti in politik. • Razvoj evropske raziskovalne politike, ki se ne nanaša samo na financiranje raziskovalnih dejavnosti, ampak tudi na vse vidike drugih politik EU in nacionalnih politik. Od tedaj je koncepcija ERA predmet postopnih spre- memb in dopolnitev. Začetni cilj je bil iznajti način, kako izboljšati uspešnost in učinkovitost raziskovalnega dela in sistemov v Evropi. Postopoma se je širilo področje ERA z upoštevanjem potrebe po večjem javnem in predvsem zasebnem vlaganju v raziskave, kar je bilo zlasti poudar- jeno v Barcelonskih ciljih 2002 (Barcelona Objectives of 2002). Po veljavnem akcijskem načrtu o 3-odstotnem vlaganju v raziskave in razvoj iz bruto domačega proiz- voda v EU, naj bi 2/3 od tega bila vlaganja iz zasebnih virov. V poročilu iz leta 2005 Gradnja znanja ERA za rast (Building the ERA of Knowledge for Growth) je bila izpostavljena potreba po večji koherentnosti in sinergijah med raziskovalnimi politikami posameznih držav in poli- tiko EU z namenom nadaljnjega razvoja lizbonske strate- gije. Izpostavljeni so bili trije cilji: • prispevati k realizaciji lizbonskih ciljev, • aktivirati "trikotnik znanja" (raziskave, izobraževanje, inovacije), • mobilizirati finančne instrumente EU za razvoj znanja za rast. V zadnjih nekaj letih se je ERA preoblikovala iz teoretske koncepcije v praktični politični koncept, ki vključuje več različnih elementov. Čeprav se je politični kontekst spre- menil, so še naprej veljavni izvirni cilji ERA: premagati slabosti na področju znanosti in tehnologije v Evropi ter oblikovati koherentno in učinkovito evropsko raziskoval- no politiko. ERA vključuje naslednje glavne elemente: 1. raziskovalci, 2. raziskovalna infrastruktura, 3. raziskovalne institucije, 4. izmenjava znanja, 5. raziskovalni programi in prioritete, 6. mednarodno sodelovanje. V razpredelnici so povzeti elementi, cilji in instrumenti realizacije.