OZ 2007/3

106 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 • Bibliotheca 2000 podjetja BOND GmbH & Co. KG, ki ima sedež v Böhl-Iggelsheimu v Nemčiji (http:// www.bond-software.net ), • Exlibris podjetja EXLIBRIS Software & Multimedia GmbH, ki ima sedež v Fornachu, Gornja Avstrija (http://www.exlibris.at ), • LitteraWindows podjetja TYRO-Computer GmbH, ki ima sedež v Maurachu na Tirolskem (http://www.tyro.at) . 13 Vsi programi so programi za okolje Windows, kompatibil- ni s formatom MAB2 (Maschinelles Austauschformat für Bibliotheken), ki ga uporabljajo avstrijske knjižnice; omo- gočajo katalogiziranje po nemški verziji ISBD-jev RAK (Regeln für die alphabetische Katalogisierung). Ti pro- grami ponujajo možnost prevzema podatkov s spleta (npr. preko ekz. bibliotheksservice GmBH ali Rezensionen Online). Vsi trije programi omogočajo katalogizacijo po sistematiki (posebej izdelani za javne knjižnice), izposojo, statistiko izposoje, vzdrževanje podatkov o uporabnikih in terjatvah, izpis črtnih kod in številne druge izpise. 14 Bibliotheken Online ponuja možnost iskanja gradiva po vsej Avstriji ali pa po deželah, okrajih, krajih ali knjižnicah. Gradivo se lahko išče po naslovu, avtorju, ključni besedi ali geslu, če pa iščeš kot ekspert, lahko iščeš še po letu izida, sistematiki, številki ISBN in vrsti gradiva. Žal se za- radi tega, ker katalogizacija ni kooperativna, najde za eno in isto enoto toliko zapisov, kolikor knjižnic jo je obdelalo. Katalogizacija je tudi zelo neenotna in deloma pomanjklji- va, v marsikaterem zapisu ni navedeno niti leto izida. Drugi online dostopni avstrijski katalogi so: • Vzajemni katalog deželnih knjižnic (http://www.lan - desbibliotheken.at ), v katerega so vključene deželne knjižnice Dunaja, Gradiščanske, Nižje Avstrije, Šta- jerske, Južne Tirolske (Italija) ter samostanov Krems- münster in Heiligenkreuz. • Vzajemni katalog Avstrijske bibliotečne zveze (Öster- reichischer Bibliothekenverbund, http://www.obvsg. at/), ki vključuje čez 60 visokošolskih, znanstvenih in administrativnih knjižnic 49 nosilcev. Katalogizacija poteka online. Še 310 drugih ustanov je prispevalo kataložne podatke o periodiki in monografskih publi- kacijah iz prejšnjega skupnega kataloga BIBOS, ki je bil v uporabi od začetka leta 1988 do leta 1998 in ki ga več ne nadgrajujejo. 15 Od leta 1999 se uporablja knjižnični sistem Aleph 500 izraelskega podjetja Ex libris. V tem katalogu je dokumentirano predvsem gradivo, ki je izšlo po letu 1980, vendar se vnaša tudi starejše gradivo. V skupnem katalogu je 5,5 milijona zapisov (stanje: december 2006). Od koroških knjiž- nic v tem katalogu sodelujejo celovška univerzitetna knjižnica, knjižnica Pedagoške akademije, Koroška deželna knjižnica (knjižnica deželnega muzeja), ško- fijska knjižnica, knjižnica deželnega šolskega sveta in knjižnica Koroške visoke strokovne šole. Katalogizi- ranje poteka v formatu MAB 2, pripravljajo pa prehod na format MARC 21. 16 • Katalogi avstrijske nacionalne knjižnice, ki še niso popolnoma integrirani v Aleph: http://www.onb.at/ kataloge/index.htm. SLOVENSKA [TUDIJSKA KNJIŽNICA Slovenska študijska knjižnica v Celovcu je osrednja knjižnica koroških Slovencev. Leta 1927 jo je ustanovila Slovenska krščansko socialna zveza, ki se je leta 1934 preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo. Ta je še danes lastnica in upravljavka knjižnice. V času nacizma so ob- lasti knjižnico zaprle, njeno gradivo pa zaplenile in delo- ma uničile. Po koncu druge svetovne vojne je Slovenska prosvetna zveza knjižnico ponovno ustanovila, sprva brez strokovno usposobljenega osebja in z neurejenim časom poslovanja. Iz Slovenije je gradivo sicer prihajalo, ven- dar se je knjižnica do leta 1975, ko je bila zaposlena prva knjižničarka, ki se je strokovno usposobila v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, le počasi razvijala. Knjižnica je namenjena predvsem slovenskemu prebival- stvu, ki živi na območju južne Koroške od Pliberka/Blei- burga na vzhodu pa vse do okolice Šmohorja/Hermagorja v Ziljski dolini na zahodu. Zaledje knjižnice je torej zelo ob- sežno, število prebivalcev, ki govorijo tudi enega od treh ko- roških slovenskih narečij, pa nezadržno upada. Na področju, kjer so še pred manj kot 100 leti strnjeno živeli Slovenci, ki so po uradnih podatkih predstavljali več kot petino prebival- stva Koroške, zdaj po podatkih zadnjega popisa prebivalstva leta 2001 razpršeno živi okoli 13.000 slovensko govorečih Korošcev, kar je okoli 2,5 odstotka celotnega prebivalstva. Ta upad je v veliki meri posledica asimilacijske politike, ki vlada vsaj od sredine 19. stoletja. Upad števila slovensko govorečega prebivalstva prikazuje tabela 4. Leto popisa Slovenski občevalni jezik (vključno z “Windisch” od lETA 1939) Delež slovensko govorečega prebivalstva 1900 75.136 21,9 % 1910 66.463 17,9 % 1923 37.292 10,0 % 1934 26.796 6,6 % 1939 43.179 10,4 % 1951 42.095 8,9 % 1961 24.911 5,1 % 1971 20.972 5,1 % 1981 16.552 4,1 % 1991 14.850 2,8 % 2001 13.109 2,5 % Tabela 4: Upad števila slovensko govorečega prebivalstva