OZ 2007/3

M T 117 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 vencionalni obliki. Pomemben je tudi delež citiranja iz elektronskih virov (645 oz. 31,4 odstotka), po čemer lah- ko sklepamo, da se ti viri danes vsakodnevno uporabljajo. Izpostaviti moramo serijske publikacije, ki jih avtorji citirajo. Citirajo namreč prispevke iz specializiranih stro- kovnih serijskih publikacij, kot npr. College and Research Library, Library Resources & Technical Services, The Jo- urnal of academic librarianship, Journal of Librarianship and Information Science, Journal of Internet Cataloging, processing & Management, Libri itd. 5.4.4 Analiza starosti citatov virov To analizo uporabljamo predvsem za ugotavljanje stopnje razvoja neke znanstvene discipline. Je pa starost citatov rela- tiven pojem in je odvisen od posameznih znanstvenih disci- plin (Popovič, Ambrožič in Južnič, 1984, 191). Proces zasta- ranja publikacij je mnogo hitrejši pri naravoslovno-tehničnih vedah kot pri družboslovnih vedah in humanistiki, kjer imajo dela daljše življenje in zato stari citati ne kažejo nazadovanja stroke, saj so lahko citirana tudi zelo stara dela, kadar avtor obravnava povezano s preteklostjo temo. V analizi smo upoštevali samo dva vira informacij, in si- cer monografske in serijske publikacije. Elektronske vire smo izpustili, ker ni bila vedno navedena letnica. Največ citatov monografskih publikacij je iz obdobja 1–5 let (311), nato iz obdobja 11 let in več (290), na tretjem mestu so citati iz obdobja 6–10 let (147). Tudi pri se- rijskih publikacijah je največ citatov iz obdobja 1–5 let (317), sledijo citati iz obdobja 11 let in več (176), nato pa citati iz obdobja 6–10 let (97). Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 SKUPAJ m s m s m s m s m s m s m s m s m s 1–5 let 25 31 22 46 44 41 25 34 40 27 34 29 26 13 52 40 43 56 628 6–10 let 4 9 18 13 8 4 19 2 14 12 37 26 10 3 21 15 16 13 244 11 in več let 10 35 24 4 48 40 68 17 28 21 41 18 17 4 26 21 28 16 466 SKUPAJ 39 75 64 63 100 85 112 53 82 60 112 73 53 20 99 76 87 85 1338 Razvidno je, da je v Organizaciji znanja 628 citiranih del (47 odstotkov) v okviru 5 let, 244 citatov (18 odstotkov) v razponu 6–10 let in 466 citatov (35 odstotkov) v okviru 11 let in več. 6 ZAKLJU^EK Bibliometrijske analize niso same sebi namen in ne sme- jo ostati le analize določenih publikacij. Predvsem se je treba izogniti predsodkom in poenostavljenim trditvam, da so rezultati bibliometrijske analize le številke (Juž- nič, 1999, 15). Rezultati se morajo uporabiti za analizo posameznih strok, saj znanstvenikom in raziskovalcem omogočajo vpogled v znana dela avtorjev, ki so se s tem ukvarjali že prej. Z bibliometrijsko analizo člankov in citatov serijske publikacije Organizacija znanja v rubrikah Članki in Strokovni prispevki s konference Cobiss v obdobju 1998– 2006 smo nakazali nekaj možnosti kvantitativne analize in s tem tudi analize stroke. Za strokovno revijo je značilno, da objavljeni članki pri- kazujejo dejavnosti na tem področju, nimajo pa velikega števila citatov; nekateri članki, ki izhajajo iz prakse, jih sploh nimajo. V Organizaciji znanja je takih 26,2 odstotka člankov. Ugotovili smo, da je povprečno število citatov v članku 19,8. Primerjalna analiza jezika citiranih virov je pokazala najvišji odstotek tujih citatov leta 2003. Čeprav je največ tujih citatov, pa ti ne naraščajo tako izrazito, kar dokazuje, da je stroka dobro in že dalj časa razvita. Naj- večkrat so citirane monografske publikacije. Tabela 13: Starost citirane literature glede na vire informacij Graf 5: Razmerje med citiranimi viri Graf 6: Razmerje citiranih virov glede na starost