OZ 2007/3

118 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Skoraj polovica člankov v reviji je opremljena s tabelami in grafi ter slikami, kar potrjuje, da je revija namenjena tudi praksi. Analiza po avtorjih nam je pokazala, da prevladujejo eno- avtorski članki. V reviji prevladujejo avtorji in ne avtori- ce. Zelo malo avtorjev je objavilo tri članke ali več, teh je le 21. Poiskali smo avtorje, ki najpogosteje objavljajo, in jih v preglednici predstavili poimensko. Najbolj odmevni avtor v omenjenem obdobju je Tvrtko M. Šercar. Ob- javljajo tudi člani uredniškega odbora in več kot polovica objav (52,5 odstotka) je njihovih. Člani uredniškega od- bora skrbijo za uredniško politiko in so obenem strokov- njaki z določenega področja (sociologije, računalništva, informatike). Pogledali smo tudi število besed v naslovu in katere bese- de se najpogosteje pojavljajo. Pri vsebinski analizi naslo- vov je bil rezultat pričakovan. Besede, kot so knjižnica, informacijska, avtomatizacija, COBISS, katalogizacijska, govorijo o strokovnem področju, ki ga predstavlja revija Organizacija znanja. Avtorji največkrat segajo po angleških informacijskih virih, kar kaže na razširjenost le-teh. Kot vir informacij prevladujejo monografije (36,4 odstotka), nekoliko manj pa serijske publikacije (28,7 odstotka). Največ citatov je iz obdobja 1–5 let, najmanj pa iz obdobja 6–10 let. Bibliometrijsko smo torej lahko izmerili naslednje spre- membe revije: • revija se je iz internega časopisa razvila v strokovni časopis, • razširilo se je področje, ki ga obravnavajo prispevki v reviji, • povečuje se število avtorjev. Rezultati kažejo na razvoj revije in velik kakovostni pre- skok v teh letih. Tako je Agencija za raziskovalno dejav- nost Republike Slovenije (ARRS) revijo uvrstila na na- cionalni seznam časopisov in ga upošteva pri vrednotenju rezultatov raziskovalnega dela. Mogoče bi lahko elektronska verzija revije Organizacija znanja zaživela kot spletno mesto, kjer bi uporabniki po- leg polnih besedil člankov našli še druge servise s stro- kovnih področij, ki jih serijska publikacija pokriva (npr. imenski katalog spletnih povezav, novice, zanimivosti za raziskovalce). Uredniški odbor in strokovnjaki v stroki so tisti, ki dolo- čajo videz svojih revij, bibliometrične analize pa so tiste, ki jim lahko pri delu pomagajo. Reference [1] JAMAR, N. (2001). Bibliometrijsko bibliografska primerjava znanstvene serijske publikacije Materiali in tehnologije (2000) in Materials science and technology (2000). Diplomsko delo. Jesenice: [N. Jamar]. [2] JUŽNIČ, P. (1993). Analiza citiranja kot metoda merjenja odziv- nosti v znanosti. Teorija in praksa, 30 (9–10), 978–987. [3] JUŽNIČ, P. (1997). Uporabnost rezultatov bibliometričnih analiz. Šolska knjižnica, 7 (3), 2–5. [4] JUŽNIČ, P. (1998). Biblitekarstvo in bibliometrija. Zbornik raz- prav: 10 let oddelka za bibliotekarstvo 1987–1997. (str. 189–200). Ljubljana: Filozofska fakulteta. Oddelek za bibliotekarstvo. [5] JUŽNIČ, P. (1999). Metodološka osnova analize citiranosti in njena uporaba v Sloveniji. Doktorska disertacija. Ljubljana: [P. Južnič]. Pridobljeno 10. 5. 2006 s svetovnega spleta http://rcun. uni-lj.si/primoz/doktorat.zip. [6] JUŽNIČ, P. (2000). Analiza citiranja in motivi za citiranje. Knjiž- nica, 44 (4), 33–50. [7] LIKAR, T. (1997). Analiza člankov in bibliografskih navedb v reviji Knjižnica za obdobje 1990–1996. Knjižnica, 41 (1), 107. [8] MARIČIĆ, S. (2003) Bibliometrija. Pridobljeno 12. 6. 2007 s sve- tovnega spleta http://public.carnet.hr/hid/articles/bibliometrija.php. [9] MARŠIČ, M. in P. JUŽNIČ (1998). Bibliometrično-bibliografska primerjava letnikov Teorija in praksa 1985, 1990, 1995. Teorija in praksa, 35 (3), 422–441. [10] Navodila za oblikovanje znanstvenih in strokovnih periodičnih publikacij, ki jih sofinancira MZT. (1998). Pridobljeno 12. 7. 2007 s svetovnega spleta http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov. si/pageuploads/MSZS/slo/znanost/sifranti/pdf/nav-oblik-publ.pdf [11] PAPLER, M. in M. VALČIĆ (2002). Primerjalna bibliometrijska analiza revij Slovenščina v šoli, Šolska knjižnica, Jezik in slov- stvo ter Zbornikov Bralnega društva Slovenije v letih 1996–2000. Diplomsko delo. Ljubljana: [M. Papler: M. Valčić]. [12] PIVEC, F. (2007). Cobiss obvestila in Organizacija znanja: Bi- bliografija za obdobje 1996–2007. Organizacija znanja, 12 (1), 42–56. [13] POPOVIČ, M., M. AMBROŽIČ in P. JUŽNIČ (1984). Nekaj značilnosti razvoja slovenskega knjižničarstva v novejšem obdo- bju. Knjižnica, 28 (3–4), 167–198.