OZ 2007/3
M 119 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Izvleček Prispevek je spodbuda k debati in reševanju pomembnih vprašanj na več tesno povezanih podro- čjih, kot so: prepad med filozofijo informacij in tistimi filozofijami in teorijami, ki so neupravičeno spregledane kljub relevantnosti za področje knjižničarstva in informacijske znanosti; znanje in modrost kot kategoriji informacijske znanosti; profesionalna odgovornost za filozofijo knjižničar- stva in informacijske znanosti; povezanost računalništva z drugimi znanostmi kot nova znanstvena paradigma. Pri tem uporabljamo kontekstualno metaanalizo izbranih relevantnih virov in filozofsko me- todo spoznavanja s pomočjo pojmov, v primeru klasifikacijske sheme védenja pa metodo ana- lize področja. Glede na izbrane probleme in namene ugotavljamo, da je filozofija knjižničarstva in informacij- ske znanosti osnova teoretičnega in praktičnega dela v profesionalnem prostoru bibliotekarjev in informatologov; pluralistični kritični racionalizem Karla Popperja se izkaže za zelo uporabno filo- zofijo knjižničarstva in informacijske znanosti; model podatki–informacije–znanje–modrost sodi v informacijsko znanost ter na področje upravljanja in organizacije znanja kot njene poddiscipline; za filozofski diskurz v knjižničarstvu in informacijski znanosti so poklicani predvsem teoretično in raziskovalno naravnani kompetentni in aktivni strokovnjaki s tega področja, šele nato pa profesio- nalni filozofi; po vpeljavi “računalniške” paradigme v sodobne znanosti obstaja možnost, da se tudi filozofija informacijske znanosti preseli v filozofijo matematike in naravoslovnih ved, kjer je bila pred “osamosvojitvijo” filozofije družbenih ved, in se tam naprej razvija. Kjučne besede filozofija knjižničarstva in informacijske znanosti, razvojna epistemologija kritičnega racionalizma, model podatki–informacije–znanje–modrost, model PIZM, računalniška paradigma sodobnih zna- nosti Abstract This article represents a stimulus for debate and the resolving of key issues in several co-related fields: the divide between information philosophy and those philosophies and theories that are unjustifiably overlooked with regards to their relevance to librarianship and information science; knowledge and wisdom as categories of information science; professional responsibility for the philosophy of librarianship and information science; the connection between computer science and other sciences as a new scientific paradigm. Contextual (meta)analysis of selected relevant sources was used along with the philosophical method of cognition by notions. Domain analysis was used in the case of the classification scheme of information science cognition. With regards to the chosen issues and purposes it was found that the philosophy of librarianship and information science builds the foundation of theoretical and practical work in the professional environment of librarians and informatologists. The pluralistic rationalism of Karl Popper proved very useful to the philosophy of librarianship and information science. The ‘data–information–knowledge–wisdom’ model belongs to the domain of information science and/or the management and organisation of knowledge as a subdiscipline. For the philosophical discourse in librarianship and information science, experts from this field, oriented towards theory and research are most demanded, followed by professional PRISPEVEK K FILOZOFIJI KNJIŽNI^ARSTVA IN INFORMACIJSKE ZNANOSTI Tvrtko-Matija Šercar, Igor Brbre Institut informacijskih znanosti, Maribor Kontaktni naslov: tvrtko.sercar @ izum.si , igor.brbre @ izum.si
Made with FlippingBook
RkJQdWJsaXNoZXIy MTAxMzI5