OZ 2007/3

120 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 philosophers as “outsiders”. After introducing the “computer” paradigm to modern sciences, there is a possibility for the philosophy of information science to become part of the philosophy of mat- hematics and sciences, where it had belonged prior to the “emancipation” of social sciences, and where it could develop even further. Keywords philosophy of librarianship and information science, developmental epistemology of critical ratio- nalism, data–information–knowledge– wisdom model, computer paradigm of modern sciences UVOD: PROBLEMI IN NAMENI V primeru filozofije nasploh ne gre le za teoretični inte- res, saj se je v zgodovini velikokrat izkazalo, da ima filo- zofija usodne praktične posledice tako za znanost kot za izgradnjo in uničevanje družbenih skupnosti ter življenje in smrt posameznikov, ne glede na to, ali se tega zaveda- mo ali ne. Gorman (2001, citirano po Talja idr., 2005) meni, da ne bi smeli izgubljati časa in truda za spekulativne raziskave, ampak bi si morali prizadevati za reševanje zelo resnih praktičnih problemov, s katerimi se danes soočajo knjiž- nice, bibliotekarji in uporabniki knjižnic. Kot pravi Bun- sen, 1 je najbolj praktična dobra teorija, ali kot je zapisal Leonardo Da Vinci: 2 “Praksa so pomorščaki, teorije pa kapitani”. Tudi onkraj Gormanovega stališča obstaja neka metateorija oz. filozofija, le da se tega ne zavedamo. Bi- bliotekarji namreč ne morejo razvijati pravil katalogizaci- je, klasifikacije in kategorizacije za obdelavo gradiva, ne da bi poznali vsaj logiko kot del filozofije. Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise – FZBZ (Funkcional re- quirements for bibliographic records – FRBR) so rezultat uporabe konceptualnih modelov za relacijske sisteme po- datkovnih zbirk in potemtakem predstavljajo svojevrstno uporabno epistemologijo. Tehnik iskanja npr. ne moremo razvijati, ne da bi poznali ravnanje in mišljenje uporab- nikov. Od filozofskega stališča je odvisno tudi, ali bomo npr. razvili in uporabljali tipologijo ali taksonomijo. Bawden (2004) meni, da zaenkrat ne obstaja knjiga, ki bi vsebovala izbrano filozofsko gradivo, relevantno za knjižničarstvo in informacijsko znanost – KIZ (Library and Information Science – LIS) in dokumentalistiko. Filozofsko gradivo je s tega stališča nekaj, kar prihaja na področje KIZ in dokumentalistike “od zunaj”. 3 A obstaja tudi drugačno stališče (Floridi, 2002), po katerem je KIZ kot tak imanentno uporabna filozofija informacij. Področje KIZ označuje pojav jezika, pisav, tiska, računal- nikov in njihovega povezovanja na spletu, strukturiranih računalniških baz podatkov, informacijske eksplozije v drugi polovici 20. stoletja (ki je prinesla 30-krat več informacijskih virov kot v celotni predhodni zgodovini), eksplozije digitalnih informacij na internetu v zadnjih dvajsetih letih in ta ugotovitev nas pripelje naravnost do filozofije KIZ. Brez konceptualizacije področja KIZ, na- mreč ne moremo vedeti, s čim se sploh ukvarjamo na tem področju (in kako), ali povedano drugače, brez filozofije ne gre. Če si ogledamo nekaj zadnjih zvezkov vodilnih revij s področja KIZ (Journal of Documentation, JASIST, ARIST, Library Trends, Knowledge Organization), lahko ugotovimo, da vse, brez razlike, posvečajo veliko pros- tora filozofskim vidikom KIZ, filozofiji računalništva in informacij ter znanosti o védenju. Če so informacije edini “input” mišljenja kot funkcije možganov, je znanost o informacijah tudi znanost o miš- ljenju, psihologija in filozofija (logika) mišljenja. Da bi predmet preučevanja informacijske znanosti čim natanč- neje opredelili, ne da bi napačno predpostavljali tisto, kar naj bi bilo opisano na osnovi izkustva, je neizogiben teo- retični razmislek, to je filozofija informacijske znanosti. Nova filozofija informacij na čelu z Lucianom Floridijem, ki je dala dodatni zagon razvoju, ki ga v zadnjih letih doživlja področje KIZ, temu ne posveča zaslužene pozor- nosti (prim. Floridi, 1999, 2002a, 2002b, 2003a, 2003b, 2004a, 2004b). Najin namen v zvezi s tem je premostiti prepad med fi- lozofijo informacij ter tistimi filozofijami in teorijami, ki so jih po najini oceni neupravičeno spregledali glede na njihovo relevantnost za področje KIZ. Glede na to, da se v filozofiji, psihologiji, sociologiji, KIZ, računalniški in organizacijski znanosti, politiki in v vsakodnevnem življenju vedno več govori o znanju, vključno z modrostjo (Rowley, 2006), preseneča Flori- dijevo stališče, da je treba kategorijo znanja iz sodobne filozofije informacij opustiti, saj so (resnične) informacije nekaj drugega kot znanje (védenje), da (in zakaj) so stvari takšne, kot so. Zato želiva prikazati teorije, v katerih je znanje osrednji pojem in ki predstavljajo poizkus spremeniti informacij- sko znanost v znanost o védenju (angl. knowledge scien- ce ) (Zins, 2007a, 2007b, 2007c, 2007d), a poleg znanja vključujejo tudi modrost.