OZ 2007/3

M T 121 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Floridi tudi meni, da so za filozofijo informacij odgovorni profesionalni filozofi (Šercar, 2006). Glede tega bova poskušala predstaviti drugačna (celo povsem nasprotna) stališča, da naj bi se s filozofijo KIZ ukvarjali informacijski znanstveniki sami (Hjørland, 2005). V zadnjih 400 letih se je znanost razvijala na osnovi upo- rabe dveh metodologij: eksperimenta in teorije. Razvoj digitalnih računalnikov je zagotovil tretjo, računalniško metodologijo, saj brez predvsem računalniških simulacij znanstveno delo v fiziki, kemiji, biologiji, medicini itd. več ni mogoče. Pokazala bova, da lahko, zaradi te nove znanstvene para- digme brezšivne povezanosti računalništva z drugimi znanostmi (Šercar, 2007), pride do “selitve” epistemolo- gije s področja humanistike na področja naravoslovja in matematike (Humphreys, 2004). FILOZOFIJA KARLA POPPERJA KOT FILOZOFIJA KIZ Zavedati se moramo obstoja številnih, med seboj ne- kompatibilnih teorij, ki jih podpirajo različni, vendar včasih enako močni empirični dokazi. Posledica tega sta sodobni skepticizem in relativizem. Popper 4 je pokazal, da absolutne resnice na področju znanosti ni in da obstaja samo objektivna resnica, s tem pa postmoderni relativi- zem izgubi tla pod nogami. Objektivno resnična teorija je npr. teorija, ki jo kompetentni znanstveniki (ali porote na sodiščih, kjer se tudi dokazuje resnica) sprejemajo kot najbolj točno ali najmanj netočno v danem trenutku, glede na stanje empiričnih dokazov za njeno potrditev (verifikacijo) ali zavrnitev (falsifikacijo). Empirist Bacon 5 ni bil naklonjen knjižnicam. “Beri nara- vo, ne knjig!” je bil njegov moto. Posledica takega odklo- nilnega stališča do knjig je bila, da v njegovi vizionarski državi New Atlantis ni knjižnice (Bacon, citirano po Rayward, 2004). Drugi veliki empirist Hume 6 je menil, da je treba zažgati vse knjige, ki ne vsebujejo številk o dejstvih, saj razen ponarejenih dejstev, utvar in lažnega modrijanstva ne morejo predstavljati ničesar. Radikalni behaviorist Skinner 7 je tudi govoril, da preuču- je naravo, ne pa knjig in da njegovi eksperimenti izhajajo iz drugih eksperimentov in ne iz teorij. Comte 8 je bil mnenja, da mora biti pozitivna teorija za- snovana na opazovanjih, a hkrati potrebujemo tudi neko teorijo za povezovanje med seboj izoliranih opazovanj. Logični pozitivizem Dunajskega krožka je bil bližje klasičnemu empirizmu (čeprav je bil ta psihologističen) kot pa klasičnemu pozitivizmu. Logični pozitivisti so se ukvarjali z znanjem in njegovimi lingvističnimi in logič- nimi vidiki s pomočjo logične analize jezika. Po njiho- vem mnenju napredek znanosti temelji na akumulaciji stavkov o posamičnih in jasnih opazovanjih, kot so npr. podatki o dejstvih, ki jih beležijo znanstveni instrumenti. Znanstveno védenje je rezultat logike znanosti a priori in resna znanost mora biti prosta vrednostnih in normativnih elementov, tj. metafizike. Po logičnem pozitivizmu ob- stajata enotnost znanosti in splošni jezik za izražanje idej. Model za vse znanosti naj bi bila fizika. Gre za Leibnizo- vo 9 teorijo o idealnem jeziku, primernem za jasno in na- tančno izražanje dejstev in izpeljavo sklepov. Empirizem pri obdelavi informacij temelji na strategiji od spodaj navzgor (angl. bottom-up ). Racionalizem kot model vseh drugih znanosti postavlja geometrijo. Racio- nalizem je epistemologija, ki poudarja vlogo jasnih poj- mov in dokazov ter daje prednost deduktivni metodi. Pri obdelavi informacij racionalizem uporablja strategijo od zgoraj navzdol (angl. top-down ). Pojmi in kategorije so prirojene strukture za klasifikacijo zaznav. Na relevantnost Popperjeve filozofije za področje KIZ je opozoril že Brookes (1980). Popperjeva filozofija (1973, 1994, 1995) je kritični ra- cionalizem. Klasični racionalizem predpostavlja, da v naravi obstaja red, ki se ga da odkriti in mapirati po klasifikacijskih shemah znanja na splošno veljaven na- čin. Po Popperju tega reda v naravi ni. Red obstaja le v znanstvenih teorijah. Prav tako ni sama po sebi smiselna tudi zgodovina, če ji mi ne opredelimo smeri in namena. Temelj njegove hipotetično-deduktivne metode je, da so logične implikacije povezovanja izvedene iz teorij, nato pa se morajo ti deduktivno izvedeni rezultati preveriti še izkustveno, da bi potrdili ali zavrnili te, na osnovi teorij izvedene predpostavke. Popper je pluralist. Po zgledu Platonovega 10 pluralizma treh svetov, in sicer nespre- menljivega sveta idej najvišje resničnosti, sveta duš, ki so bile pred našim rojstvom del sveta idej, in minljivega fizičnega sveta – sveta senc idej, ter umetnosti kot sence senc najnižje resničnosti, je tudi Popper razvil teorijo treh svetov. Vendar je Platonova teorija, teorija človekovega padca (po zgledu Adamovega padca v Svetem pismu Stare za- veze), Popperjeva pa teorija njegovega razvoja in vzpona. Kot rečeno je po Platonu popolnoma resničen prvi svet idej. Drugi svet je svet duš, ki so živele v prvem svetu, preden smo se rodili. Rojstvo je neke vrste padec v tretji, minljivi svet fizičnih teles in pozabe. Spoznanje je priklic tega pozabljenega znanja iz spomina in ga lahko ponovno dosežejo le filozofi. Kot so fizične stvari vidne za naše oči, naj bi bil za duha izbranih filozofov viden svet idej.