OZ 2007/3

128 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Podatki so nizi znakov, ki predstavljajo percepcije. Infor- macije so nizi znakov, ki predstavljajo empirično znanje, znanje pa je niz znakov, ki predstavlja pomen ali vsebino misli, za katere je posameznik prepričan, da so resnične. Metaznanje je znanje o znanju. MODEL PODATKI–INFORMACIJE– ZNANJE–MODROST (PIZM) Na vprašanje, ali poleg pojmov, kot so podatek, informa- cija, znanje, sodijo na področje KIZ tudi pojmi, kot so modrost, kreativnost in inovativnost, naj bi odgovorila tudi filozofija (Rowley, 2006). Po Stari zavezi se modrost začenja s strahospoštovanjem do Boga. Modrost je per- sonificiral kralj Salomon, sin Davidov. Grška mitologija je modrost personificirala v boginji Ateni, rimska pa v boginji Minervi. Filozofija je grška beseda, ki dobesedno pomeni “ljubezen do modrosti”. Stari Grki so razlikovali teoretično modrost (gr. sophia ) in praktično modrost kot razumnost (gr. phronesis ). Ali je modrost intuicija, šesti čut? Sposobnost pravilne uporabe znanja? Poznavanje poti? (Konfucijev “Tao”) Sposobnost ločevati dobro od slabega, npr. za zdravje ali za življenje nasploh, ter srečo, ki temelji na modrosti, od srečne usode? (Aristotel) Ali je modrost poznavanje praktičnega cilja človekove eksistence? (Kant) Modrosti v znanju ne najdemo! (Tolstoj) Naslednje vprašanje pa je, kako individualno modrost spremeniti v modrost organi- zacije, podjetja itd. Modrost je praktična sposobnost uspešnega ravnanja v danem okolju, ki vključuje znanje, etičnost in akcijo. Modrost naj bi ločili od znanosti. Znanost nam pove, kako nekaj narediti, vendar ne pove, ali je to tudi treba narediti. Znanje je lahko subjektivno in objektivno, modrost pa je samo subjektivna. Modrost je sposobnost uporabe znanja, ki vključuje najboljše razplete in najboljše načine dosega- nja najboljših rešitev (gl. Webster’s dictionary). Cleveland (1982, citirano po Sharma, 2005) je ugotovil, da je hierarhijo PIZM prvi postavil Eliot 26 v pesmi Skala ( The Rock ) iz leta 1934 (Eliot, 2003–2004, 13): “Kje je modrost, zgubljena spričo znanja? Kje znanje, izgubljeno ob podatkih?” Znanje je stopnjo višje kot informacija in dve stopnji višje kot podatki. O modrosti pa se je donedavnega redko razpravljalo. Po Mannu (2005a) vključuje hierarhija PIZM podatke (neorganizirano, neprečiščeno, neovrednoteno surovo gradivo misli, primerljivo s čutilnimi izkušnjami); infor- macije (podatki organizirani do te mere, da so o njih mož- ni stavki, resnični ali lažni, in so lahko koherentni ali ne- koherentni z drugimi informacijami); prepričanje (raven mišljenja z dodano težo, bodisi iz odobravanja ali neodo- bravanja, dodano pred ali po objektivni potrditvi); znanje (še višja raven organiziranosti do stopnje, na kateri lahko s pomočjo preizkusa korespondence razsojamo resničnost ali lažnost v odnosu do zunanjega sveta in druge ideje; ta raven omogoča opazovanje obrazcev znotraj informacij in zaključke, ki so dostopni in sprejemljivi tudi za druge ljudi; razumevanje je višja raven od misli tudi zaradi tega, ker zaobsega ne samo obrazce in zaključke, temveč tudi vzroke, razloge in zgodbe, ki so za njimi); modrost je končni cilj učenja za presojo vrednosti vseh teh ravni glede na merila resnice, dobrega in lepega v okviru filo- zofij o tem, kaj šteti kot dokaz ali kot pojasnilo. Modrost ima za posledico tudi etične vrednote, ki presegajo njeno najvišje mesto v tej hierarhiji (2005b). V prejšnjih izdajah knjige je Mann obravnaval modrost kot najvišjo raven v hierarhiji PIZM, v tretji izdaji pa je do- mnevo spremenil. Modrost je po novem (2005c) izven te hierarhije, saj omogoča ne samo intelektualno razumevanje resnice, temveč tudi dobro v moralnem vedênju. Naša spo- sobnost iskanja dobrega ni samo intelektualna funkcija možganov, temveč tudi opredeljevanje bistvenih človeških značilnosti, ki si jih vsi delimo in so temelj človeške ena- kosti. Modrost lahko dosežemo tudi z malo ali nič akadem- skega znanja ali razumevanja skrajnih “vzrokov”. Mannov vodnik je primer, da niti pripomočkov za prak- tično delo bibliotekarjev ni mogoče pripraviti brez “filo- zofskih” konceptov, kot je hierarhija PIZM. 27 Vodnik se začne s predstavitvijo modela PIZM in konča s filozofsko obravnavo pojma modrosti. Slika 4: Hierarhija PIZM