OZ 2007/3

M T 131 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Rowleyjeva (2006) je proučevala naravo organizacijske modrosti in relevanco modrosti za upravljanje znanja. Modrost je povezana predvsem z uporabo znanja ter s pravilnim etičnim razsojanjem. Avtorica je zastavila 25 vprašanj v zvezi z modrostjo, od vprašanja “Kaj je mod- rost?” do vprašanja “Kakšen je odnos med upravljanjem informacij, upravljanjem znanja in modrim upravlja- njem?” Na veliko teh vprašanj lahko odgovori filozofija ali epistemologija in empirične raziskave naravnane na prakso. Novo bibliotekarstvo naj bi bilo upravljanje zna- nja (Malinconico, 2002; Rowley, 2003), bibliotekarji pa “upravljavci znanja” (angl. knowledge managers ) (Ma- linconico, 2002), oz. “delavci znanja” (angl. knowledge workers ) (Materska, 2004). Lee (2007) meni, da so knjižnice v tranziciji od listkov- nega kataloga proti splošnemu sprejemanju digitalnih informacij. Upravljanje znanja je v poslovnem svetu že v uporabi preko 10 let in obstajajo težnje, da se uporabi tudi v knjižnicah. Vendar konsenza, kako uporabiti upravljanje znanja v knjižnicah na najboljši in najbolj koristen na- čin, zaenkrat ni. E-viri so dali knjižnici 21. stoletja nove vloge pri zaposlovanju knjižničarjev, ki obvladajo na- bavo, iskanje in diseminacijo digitalnih informacij. Pojav digitalne knjižnice predstavlja za knjižničarje vzburljiv nov scenarij za njihov poklic. Knjižničarji se morajo predvsem preusmeriti od razvoja zbirk tiskanega gradiva in digitalnih virov na novejše področje, ki ga označujemo kot upravljanje znanja. Kaufmanova (2007) razume digitalne informacije in upravljanje znanja kot velikansko priložnost za knjižnice 21. stoletja. Bakerjeva (2007) meni, da ne gre le za pri- ložnost, ampak tudi za odgovornost knjižnic pri upravlja- nju digitalnih informacij in znanja za uporabnike in na- drejene institucije (fakultete, univerze, javne raziskovalne zavode itd.). Dillon (2007) pokaže, da pri predstavljanju znanja, ki nam je danes dostopno v obliki ogromne količine podatkov in informacij, obstajajo zmešnjave in zapleti. Z rastjo interneta ljudje zapuščajo knjižnice in kruto dejstvo je, ne glede na predstavo knjižničarjev o tem, kaj knjižnice so, da so knjižnice resnično postale dodatek k internetu. Pri- hodnost knjižnic je tam, kjer je vedno bila, in sicer v za- gotavljanju informacijskih storitev z dodano vrednostjo, ki jih ni moč pridobiti drugje. Marketinški slogan knjiž- ničarjev bi moral biti, da so knjižnice “internet plus”, kar pomeni, da zagotavljajo dostop do informacij, ki niso lahko dosegljive preko interneta, in mesto, kjer se upo- rabniki lahko zbirajo. Gre za neprofitno vlogo knjižnic, ki nas izpolnjuje z občutkom humanosti, ko knjižnico za- pustimo, za razliko od globaliziranega Googla, ki stremi k profitu. Konceptualizacija knjižnice kot “internet plus” pred- stavlja uspešen model, ki ustreza in potrjuje teorijo komplementarne kumulacije oblik komuniciranja v znanosti in širše (Šercar, 1988). Internet je prevzel del funkcij tradicionalnih fizičnih knjižnic in jim s tem omogočil, da učinkoviteje opravljajo preostale funkcije, ki jih internet ne zmore. Tradicionalne knjižnice so so- cialno središče, ki neguje moralno-intelektualne vred- note, toleranco, enakopravnost in omogoča neposredne odnose med ljudmi brez tehnoloških vmesnikov v zvezi s pridobivanjem podatkov, informacij, znanja v vseh oblikah in modrost kot orodje za namembno in moralno uporabo znanja. Cullen (2007) se zavzema za načrtovanje digitalizacije zbirk upoštevaje potrebe znanstvenikov na določenem področju. Pomembna priložnost za knjižnice je tudi izda- jateljska dejavnost digitalnih virov. Davenportova (2007). meni, da je dolžnost knjižničarjev vzdrževanje povezano- sti akademskih disciplin in knjižnic. Shirk (2007) pokaže, kako digitalno gradivo spreminja našo percepcijo informacij. Digitalni viri in nova topolo- gija knjižničnih zbirk so prinesli tudi nova videnja veli- kanske količine informacij. Rowleyjeva (2006) je poenostavljeno predstavila odnos med modrostjo in znanjem takole: modrost = znanje + etičnost + dejanje Vizija brez delovanja so zgolj sanje, delovanje brez vizije le izguba časa, vizija z delovanjem pa lahko spremeni svet (Awad in Ghaziri, 2004). KDO JE PROFESIONALNO ODGOVOREN ZA FILOZOFIJO INFORMACIJSKE ZNANOSTI? Do Kanta 30 so v znanosti igrali dominantno vlogo filozo- fija in filozofi. Po tem obdobju je naravoslovje postajalo vedno bolj neodvisno, avtoriteta filozofov pa je upadala. Nekoliko kasneje se je enako zgodilo v družboslovju. V 20. stoletju je bil posebej vpliven logični pozitivizem Dunajskega krožka, ki je filozofiji priznaval zelo omejeno vlogo, metafiziko pa je imel za nesmisel. Po nastopu krize neopozitivizma se je na novo pojavila potreba po preuče- vanju odnosa med filozofijo in prav tako med sociologijo, zgodovino in politiko ter znanostmi, in potreba po upora- bi bibliometričnih metod. V 20. stol. so prišla na dnevni red vprašanja epistemo- logije, metodologije in filozofije znanja v družboslovju; obstaja vrsta pristopov, ki med seboj tekmujejo, ne da bi