OZ 2007/3

132 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 se kateri koli od teh lahko skliceval, da je vodilni (Delan- ty in Strydom, 2003). Informacijska znanost je temeljna družbena veda in tudi na njo naj bi se nanašala filozofija, ki je skupna družboslovju. Predmetno področje družboslovja je zelo široko področje, ki ga ni lahko opredeliti ne s filozofskimi pojmi in ne z izrazi družbenih ved. Ne more biti veja čiste filozofije, saj so družbeni in politični vidiki precej nedoločeni oz. majavi. Za del predstavnikov, ki so mnenja, da je filozofija druž- boslovja normativna vizija, kako naj bi le-te bile vodene, se filozofija družboslovja ne razlikuje od filozofije naravos- lovja. Filozofija družboslovja je s tega stališča podpodročje filozofije znanosti, za katero so odgovorni profesionalni filozofi. Večina predstavnikov te tradicionalne filozofije družboslovja je sodila predvsem v hipotetično-deduktivno (Popper) ali deduktivno-nomološko (Hempel 31 ) šolo miš- ljenja, bili pa so primarno filozofi naravoslovja. Izjema je Winch, 32 ki je menil, da tisti filozofi, ki lahko usmerjajo družboslovje, nimajo kaj početi v naravoslovju. Druga pozicija predstavlja reakcijo na prvi “preskriptiv- ni” ali “zakonodajni” model. Ti filozofi se ukvarjajo iz- ključno s filozofijo družboslovja. Njihovo izhodišče je v Marksovi razglasitvi “konca filozofije” ter v povezanosti znanja o družbi in družbene prakse. Gre za znano doktri- no sociologije znanja. 33 Prav tako kot prvi je model bi- stveno epistemološki, tj. ukvarja se z naravo in položajem znanstvenega vedenja. Danes je najbolj vplivna različica drugega modela, po kateri znanstvena praksa družboslovja in filozofska ref- leksija nista ločeni aktivnosti, ki se ukvarjata z različnimi ravnmi, ampak sta med seboj intrinzično povezani. Ugotovili smo, da se področje KIZ ne more razvijati brez ustrezne filozofije znanosti. Vendar identificirati in upo- rabiti relevantne teorije znanja ni enostavna naloga. Za to so potrebni znatni finančni viri in kompetentni ljudje, ki se spoznajo na področje KIZ in obenem na filozofijo znanosti. Žal je na našem področju strokovnjakov s temi dvojnimi kvalifikacijami zelo malo (Hjørland, 2005). Filozofijo KIZ lahko profesionalno razvijajo bibliotekarji in znanstveniki s področja KIZ, ki se spoznajo tudi na filozofijo znanosti, oz. profesionalni filozofi, ki se hkrati spoznajo na področje KIZ. Od izbranega stališča je odvis- na tudi smer, v katero se bo razvijal sistem za izobraževa- nje takšnih profesionalnih profilov. V tem hipu ima na Švedskem filozofija znanosti najvišjo prioriteto v izobraževanju za področje KIZ (Hjørland, 2005). Kot urednik posebne številke Journal of Documentation o odnosu KIZ in filozofije znanosti se je Hjørland kot gostujoči urednik odločil povabiti k sodelovanju izrecno in izključno avtorje, ki imajo svoj profesionalni domicil na področju KIZ. Avtorji, ki so se odzvali povabilu, so pokazali, da obvladajo filozofijo znanosti in nerešene pro- bleme na področju KIZ v optimalnem razmerju in da se zavedajo pomena filozofije znanosti za področje KIZ. 34 Kriterij za nosilce razvoja relevantne in uporabne filozo- fije KIZ naj bi bilo predvsem poznavanje problemov za reševanje na tem področju. Če pa je temu tako, ni priča- kovati, da bi se profesionalni filozofi zadosti spoznali na probleme na področju KIZ, razen morebiti kot uporabni- ki. Taki primeri pa so bolj izjema kot pravilo. VRNITEV PITAGOREJSTVA Pitagora (6. st. pr. n. š., starogrški filozof in matematik) in njegovi učenci so bili prepričani, da je ves svet sestavljen iz številk. Danes, dve tisočletji in pol kasneje, se je pita- gorejstvo na novo rodilo (Humphreys, 2004). Filozofija predračunalniške znanosti je imela za enote analize teorije 35 zakone 36 in modele. 37 Potem so se po- javile širše enote analize, kot so paradigme (Kuhn, 1970) in raziskovalni programi (Lakatos, 1970). Računalniška znanost uspešno deluje brez potrebe po sklicevanju na zakone. Doba antropometrične matematike se je končala, ko so jo zamenjali modeliranje in simulacije na digital- nih računalnikih. Simulacije so zamenjale matematične enačbe. Računalniške metode danes igrajo ključno vlogo v astronomiji, fiziki, kvantni kemiji, meteorologiji, ekolo- giji, v projektiranju avtomobilov, letal in jaht, v industriji sintetičnih zdravil. Simulacije in druge računalniške me- tode so v uporabi tudi v ekonomiji, sociologiji, kognitivni znanosti in v sami računalniški znanosti. V 20. stoletju je znanost za predstavljanje sveta uporab- ljala vzorce (angl. templates ), zanemarjala pa je uporabo vzorcev pri izračunih za namene izpeljave (dedukcije) zaključkov iz določene teorije. Sodobna filozofija znanosti pa poudarja prav slednjo funkcijo vzorcev. Računalniški vzorci niso ne teorije, ne zakoni, ne modeli. Pri izdelavi vzorcev je treba poleg uporabe splošnega znanja upoštevati tudi posebno znanje z določenega področja. Humphreys navaja primer ogljikovega monoksida (CO). Ravni CO v cigaretnem dimu so večkrat višje od ravni v zraku in na ta način lahko povečajo učinek izpušnih emisij. Dober model povezanosti CO in smrtnosti ni mogoč brez uporabe ustrez- nega znanja s področja medicine, ki se s tem ukvarja. Danes upravičeno govorimo o neopitagorejstvu. Računal- niške simulacije namreč predstavljajo neopitagorejstvo v posebej čisti obliki. Digitalni računalnik tolmači formalno teorijo v numeričnih izrazih in na ta način je bilo pitago- rejstvo na novo odkrito.