OZ 2007/3

M T 135 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 [77] Zins, Ch. (2007b). Classification Schemes of Information Scien- ce: Twenty-Eight Scholars Map the Field. JASIST 58, 5, 645–672. [78] Zins, Ch. (2007c). Knowledge Map of Information Science. JASIST 58, 4, 526–535. [79] Zins, Ch. (2007d). Conceptual Approaches for Defining Data, Information, and Knowledge. JASIST 58, 4, 479–493. Opombe 1 R. W. Bunsen (1811–1899), nemški kemik. 2 Leonardo Da Vinci (1452–1519), italijanski slikar, znanstvenik, filozof, inženir in izumitelj. 3 Ob tem je spregledal trilogijo Josepha Z. Niteckega, predvsem drugi zvezek Philosophical Aspects of Library Information Scien- ce in Retrospect iz leta 1995. 4 Karl R. Popper (1902–1994), avstrijsko-ameriški filozof. 5 Francis Bacon (1561–1626), angleški filozof. 6 David Hume (1711–1776), škotski filozof, tudi bibliotekar. 7 B. F. Skinner (1904–1990), ameriški psiholog. 8 Auguste Comte (1798–1857, francoski socialni mislec in filozof. 9 Leibnitz (1646–1716), nemški filozof, tudi bibliotekar. 10 Platon (457–377 pr. n. š.), največji filozof vseh časov. 11 Descartes (1596–1650), francoski filozof, matematik in znanstve- nik, oče moderne filozofije. 12 Charles R. Darwin (1809–1882), angleški naravoslovec in teolog. 13 Po spoznanjih nevrobiologije človeški živčni sistem (živci in možgani) “prevaja” dražljaje iz zunanjega sveta v električne impulze. Zdi se, da “kodiranje” živčevja učinkovito predstavlja zunanje dražljaje z uporabo najmanjšega števila impulzov (De Weese in Zador, 2006). 14 Bernhard Bolzano (1781–1848), nemški filozof in matematik. 15 Gottlob Frege (1848–1926), nemški matematik in filozof. 16 Otto Selz (1881–1943), največji predstavnik nemške psihologije mišljenja in nepriznani utemeljitelj kognitivne znanosti. 17 Karl Bühler (1879–1963), nemški psiholog in jezikoslovec, pred- stavnik wurzburške šole. 18 Alfred Tarski (1901–1983), poljsko-ameriški filozof in semantik. 19 Stevenson (1908–1979), ameriški analitični filozof. 20 Po tej nekognitivni, metaetični teoriji so etične sodbe predvsem izražanje lastnega stališča in imperativi, ki terjajo spremembe stališč in dejanj drugih oseb. 21 Samuel Butler (1835–1902), angleški pisatelj, znan tudi kot kritik Darwinove teorije evolucije. 22 Moritz Schlick (1882–1936), avstrijski filozof, utemeljitelj Dunaj- skega krožka. 23 Ludwig Wittgenstein (1889–1951), avstrijsko-angleški filozof. 24 Baruch Spinozi (1632–1677), nizozemski filozof. 25 Analiza področja (angl. Domain Analysis – DA ) je v informacijski znanosti pristop, ki poudarja družbene, zgodovinske in kulturne dimenzije informacij. Področje znanja naj bi predstavljalo enoto analize. Gre za metateorijski vidik usmerjanja mišljenja in raz- iskav. Ima tudi ontološke in epistemološke razsežnosti. Ontologija je danes na novo pridobila status pomembnega področja v zvezi z izdelavo “ontologij” in klasifikacijskih sistemov v računalniški znanosti in KIZ. Epistemologija zagotavlja klasifikacijske sheme za prikazovanje ontoloških struktur. Klasifikacijske sheme se razlikujejo glede na kriterij relevantnosti elementov (opazovanja, čistega mišljenja, zgodovinske in družbene pogojenosti in cilje delovanja). Za empirizem je relevantno opazovanje (nerelevantne so npr. teorije v knjigah). Za racionalizem je relevantno čisto mišljenje (empirični podatki imajo nizko prioriteto, saj morajo biti organizirani v skladu z načeli a priori ). Za historicizem sta relevantni zgodovinski razvoj in evolutivni vidiki (dekontekstu- alizirani podatki, katerih pomena se ne more pojasnjevati, imajo nizko prioriteto). Za pragmatizem so relevantne informacije o ciljih, vrednostih in posledicah, ki vključujejo tako raziskovalce kot objekte raziskovanja. Nevtralnih informacij ni, saj so vse informacije pragmatično obarvane. Marksizem in pragmatizem v tem pogledu sta si presenetljivo podobna. 26 Thomas Stearns Eliot (1888–1965), ameriško-angleški pesnik. 27 Na svojevrstni različici modela PIZM sloni tudi koncepcija siste- ma COBISS (Seljak, 1994). 28 CIO (Chief Information Officer) so danes CKO (Chief Knowled- ge Officer). Kmalu pa naj bi imeli CWO (Chief Wisdom Officer). 29 Pred štiridesetimi leti je Ackoff naštel 5 napak oz. paradoksov upravljanja informacij, ki še dandanes držijo. a) Prva napačna predpostavka je, da je najbolj bistvena informa- cijska potreba vodilnega osebja organizacije (vodstva) potreba po relevantnih informacijah. Najbolj bistvena informacijska potreba vodstva je potreba po čim manjši količini nerelevantnih informacij. Vodstvo ne more prebrati vsega gradiva, ki ga prejema niti v primeru, da ves delovni čas porabi samo za čitanje. Zato potrebujemo filtracijo nerelevantnih informacij in kondenzacijo relevantnih informacij. Kljub temu so redki informacijski sistemi za upravljanje, ki zagotavljajo filtracijo in kondenzacijo. b) Druga napačna predpostavka je, da bo direktor bolje izvrševal svojo nalogo, če pridobi informacije, ki jih zahteva. Sposobnost dobrega direktorja je učinkovito upravljanje sistema, ki ga ne razume, z intuicijo. Čim boljše razumemo neki pojav, potrebuje- mo manj variabel za pojašnjevanje. Dober primer je E = mc 2 . In obratno: v primeru slabšega razumevanja pojava potrebujemo več variabel za njegovo pojasnitev. Če direktorje sprašujejo, katere informacije potrebujejo, ponavadi rečejo “vse”! Če pa jim zagoto- vijo “vse” informacije, bo ponavadi zaradi informacijske preobre- menitve upadala količina informacij, ki jih bodo sploh uporabili. c) Tretja napačna predpostavka je, da bo direktor bolje izvrševal svojo nalogo, če pridobi informacije, ki jih potrebuje. Edini pogoj za reševanje nekega problema je razumevanje nekega problema, njegovega okolja in interakcij med njima s strani vodstva. Če kot posredovalci vemo, katere informacije so potrebne za reševanje problema, jih ne bomo posredovali vodstvu, ampak bomo pro- blem rešili sami in ne vodstvo. č) Četrta napačna predpostavka se glasi, da bo organizacija bolje funkcionirala, če si bo vodilno osebje med seboj delilo več infor- macij. To drži samo, kadar med vodilnim osebjem ni konfliktov, kar je izjema, saj konflikti vsaj latentno praviloma obstajajo. V taki situaciji napetosti med njimi rastejo s količino informacij, ki jih imajo eni o drugih in je najboljša situacija, če nimajo nobene takšne informacije.