OZ 2007/3

138 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 se ukvarja z evropskimi težavami knjižnic, arhivov, mu- zejev in spomeniškega varstva in s pomočjo multidisci- plinarnega združevanja projektov digitalizacije prispeva h kulturni dediščini in vprašanjem standardizacije v Evropi. Cilj aktivnosti projektov BAM je pobuda Evropske unije v programu e-Europe (http://ec.europa.eu/informa- tion_society/eeurope/2005/index_en.htm). Ta pobuda je za evropske kulturne ustanove izrednega pomena, saj si prizadeva za: • ohranjanje in evalvacijo evropske kolektivne kulturne dediščine, • zagotavljanje kulturne raznolikosti, • lažji dostop do te dediščine za državljane in državljan- ke, • krepitev izobraževanja in turizma, • razvoj novih digitalnih vsebin v storitveni industriji. Program e-Europe je hkrati pomemben tudi za: • harmonizacijo razvoja v drugih državah in usklajeva- nje z drugimi državami, • sprotno izboljšanje kakovosti in rentabilnosti, • dostop do informacijskih portalov BAM po vsej Evro- pi (dostop do digitaliziranih vsebin je treba omogočiti vsem), • izboljšanje koordinacije evropske politike za vse vrste kulturnih informacij in vsebin, • tesno sodelovanje z vsemi državami Evropske unije. V programu e-Europe so pomembne naslednje teme, po- vezane z aktivnostmi delovne skupine BAM: • Dolgotrajno arhiviranje. Zvezno kanclerstvo repu- blike Avstrije, Avstrijski državni arhiv in Avstrijska nacionalna knjižnica so 15. oktobra 2007 organizirali delovni sestanek z naslovom: Avstrijska mreža znanja – digitalno dolgotrajno arhiviranje (gl. www.bundes- kanzleramt.gv.at/langzeitarchivierung ). • Znaki kakovosti na spletnih straneh. Jeziki še vedno predstavljajo največjo oviro pri uporabi kulturne de- diščine: - preklop na želeni jezik mora biti enostaven in nedvoumen; - večjezičnost spletne strani mora biti upoštevana že ob načrtovanju strani (določanje tujih jezikov poleg maternega: sosednje države, države Evropske unije, države izven Evrope, katere dele spletne strani je treba ponuditi v več jezikih?). • Vključevanje uporabnikov. • Povezovanje z drugimi spletnimi ponudbami. • Interoperabilnost (povezljivost): uporaba odprtih si- stemov ne glede na uporabljeno strojno in programsko opremo. V Gradcu skupina pod vodstvom univ. prof. Dr. Walterja Kocha ( Steinbeis-Stiftung ) izdeluje lasten portal BAM, ki se zgleduje po evropskih projektih Media Alp in DIS- MARC. Tudi sama od leta 2004 v okviru BAMAvstrija sodelujem pri tem projektu. OZ: Vaše sodelovanje z Izumom se je začelo ob projektu AALIB – online predstavitve univerzitetnih knjižnic iz prostora Alpe-Jadran pred petnajstimi leti. Razvoj Izuma in sistema COBISS spremljate že kar dolgo obdobje, zato bi bila vaša ocena zelo relevantna! Reinitzer: Zastopnice in zastopniki knjižnic iz prostora Alpe-Jadran so že zelo zgodaj spoznali, da je čezmejno sodelovanje informacijskih ustanov iz njihovih držav zelo pomembno. Zelo dolgo časa je bil AALIB za tiste knjiž- nice, ki znotraj svojih držav niso imele natančno določe- nih nalog, sprva v knjižni, in kasneje tudi v elektronski obliki edini dokaz o njihovi zalogi in njihovih partnerjih. Prikaz v angleškem jeziku je hkrati premostil tudi jezi- kovne ovire. Posamezni nacionalni jeziki žal niso bili upoštevani, kar pa se pri sistematskem prikazu podatkov ni izkazalo za slabost. Danes si mora vsaka država prizadevati, da bi kulturne ustanove BAM prikazala kot del programa e-Europe. IZUM lahko v tem primeru s svojimi bogatimi izkušnja- mi s sistemom COBISS predstavlja kontaktno institucijo. Le redkokatera evropska država ima takšno institucijo, ki hkrati ponuja tudi idealne pogoje za jezike sosednjih držav. Posamezne ustanove uporabljajo različne vrste cenovno ugodne programske opreme, ki jo je potem tre- ba nadgraditi za uporabnost v večjem sistemu, kar stane veliko časa ali denarja, ali pa taka programska oprema za večje sisteme sploh ni uporabna in z njo zastavljenih ciljev ni mogoče uresničiti. Izumove bogate izkušnje bi morale biti na voljo in uporabljene v praksi tudi v sosed- njih državah, kot so v celotni Sloveniji. OZ: Na lanski konferenci COBISS smo sprejeli tudi t. i. Mariborsko deklaracijo o pomenu knjižnic za kakovost univerz. Kako kot dolgoletna direktorica univerzitetne knjižnice gledate na perspektivno vlogo knjižnic v “bo- lonjskem” enotnem evropskem univerzitetnem prostoru? Reinitzer: Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja se je začela pobuda za primerljivost visokega šolstva v Ev- ropi. Bolonjski proces je pravno neobvezujoč dogovor med ministri za šolstvo iz 46 evropskih držav. Srečanja evropskih ministrov, pristojnih za šolstvo, potekajo vsaki dve leti (leta 2001 v Pragi, leta 2003 v Berlinu, leta 2005 v Bergenu, leta 2007 v Londonu in leta 2009 v Leuvnu),