OZ 2007/3

M T 139 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 na njih pa ministri uradno določijo, katere cilje je treba doseči v bolonjskem procesu. Hkrati so ministri pristojni tudi za izvedbo različnih konceptov na državni ravni. Pri delu jih podpira delovna skupina na evropski ravni, nacionalni odbori in nacionalne bolonjske skupine (vir: http://de.wikipedia.org/wiki/Bologna-Prozess ). Cilje bolonjskega procesa lahko razdelimo na tri osrednje tematske sklope: • spodbujanje mobilnosti, • mednarodna konkurenčnost, • zaposljivost. Med drugim so bili določeni tudi naslednji cilji: • ustvariti sistem bolj razumljivih in primerljivih študij- skih nazivov, tudi s pomočjo uvedbe dodatka k diplo- mi, • ustvariti dvostopenjski študijski sistem, • uvesti sistem kreditnih točk po Evropskem prenosnem kreditnem sistemu (ECTS) • spodbujati mobilnost študentov, ne le v geografskem smislu, ampak tudi na področju kulturnih veščin in mobilnosti med univerzami in med študijskimi pro- grami, • spodbujati evropsko sodelovanje pri razvoju kakovo- sti, • spodbujati evropsko dimenzijo visokega šolstva, • spodujati vseživljenjsko učenje in izobraževanje, • spodbujati udeležba študentov (pri vseh odločitvah in pobudah na vseh nivojih), • spodbujati privlačnost evropskega visokošolskega prostora, • povezati evropski visokošolski prostor z evropskim raziskovalnim prostorom, zlasti z vključitvijo doktor- skih študijev v bolonjski proces. Dodaten cilj je tudi integracija družbene dimenzije, ki pa jo razumemo kot interdisciplinarni ukrep in zato ne pred- stavlja samostojnega tematskega sklopa. Izum predstavlja s svojim enotnim informacijskim in knjižničnim sistemom COBISS osnovo za številne cilje bo- lonjskega procesa, in ima v primerjavi z drugimi državami veliko prednost. Veliko lažje je doseči cilj vseživljenjskega učenja ob podpori enotnega knjižničnega sistema, v kate- rega so vključene tudi izobraževalne ustanove (šole, visoke šole in univerze), kot pa ob heterogeni ponudbi informacij, ki se jih moramo naučiti uporabljati v vsaki ustanovi pose- bej. Tudi za raziskovalne organizacije je enoten informacij- ski sistem osnova za uspešno delovanje. Osrednji dostop do e-revij in e-informacij o upravljanju različnih konzorcijskih pogodb bi bilo treba urediti tudi preko državnega portala. Povezava e-informacij s tiska- nimi dokumenti in deli pa je za znanost in izobraževanje velikega pomena za uspešnejše delo. OZ: Vloga knjižničarjev se hitro spreminja in iz ne- kdanjega “mirnega” poklica je nastala zelo “dinamična” funkcija. Bi se moral spremeniti tudi status knjižničarja v raziskovalni in akademski skupnosti? Reinitzer: Delo knjižničarjev in posledično tudi njihova vloga sta se z razvojem spletnih katalogov, mednarodno dostopnih spletnih baz podatkov, e-revij in e-knjig ter uveljavitvijo interneta močno spremenila. Redkokatero dejavnost v knjižnici, pa naj bo to katalogizacija, izpo- soja, medknjižnična izposoja ali številne možnosti v in- formacijskih servisih, lahko še primerjamo s časom pred uvedbo interneta. Številne naloge v knjižnicah niso več tako izolirane kot nekoč, temveč predstavljajo člene v dolgi informacijski verigi. Pri nabavi informacijskih materialov iz vse večje in dražje poplave informacij mora knjižničar v veliki meri poiskati pomoč pri raziskovalni in akademski skupno- sti. Pri tem je zelo pomembno tudi strokovno znanje, ki predstavlja dobro podlago za medsebojno zaupanje. Žal pa noben knjižničar ne more biti strokovno podkovan na vseh področjih, zato je tudi v tem primeru vseživljenjsko učenje pomembno in neizogibno. OZ: Obstaja bojazen, da se prepad med razvitim in ne- razvitim delom svetovnega knjižničarstva poglablja. Izum si močno prizadeva, da bi zagotovil “priključek” za balkanske države, ki jih je prizadela nesrečna polpretekla zgodovina. Kako gledate na učinkovitost mehanizmov mednarodne pomoči pri razvoju knjižničarstva? Reinitzer: Knjižničarska stroka zaradi svoje globalnosti ponuja idealno osnovo za sodelovanje med državami, ki imajo različno razvite informacijske sisteme. Po usodnih udarcih vojne je treba določiti globalne mehanizme po- moči za krepitev informacijske in knjižničarske stroke. Skupna obnova znanosti in kulture v teh državah omogo- ča tudi krepitev človeških vrednot. Izum v tem pogledu predstavlja vzor, ki ga ne morem prehvaliti in ki ga obču- dujejo tudi številne mednarodne organizacije. Ena izmed oblik mednarodne razvojne pomoči se kaže tudi tako, da se projekti Evropske unije za knjižničarsko stroko podeljujejo le državam Evropske unije, ki sode- lujejo s številnimi državami, ki še niso članice Evropske unije, in le za projekte, ki presegajo meje klasičnega bi- bliotekarstva in zajemajo kulturno področje BAM. OZ: Konferenca COBISS se je iz “hišnega” srečanja uporabnikov tudi z vašo podporo razvila v pomembno