OZ 2007/3

142 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 ne oblike) za a) osebe, družine, korporacije in kraje ter b) dela, izrazne oblike itd., Drugi podatki , ki se uporabljajo pri kontroli dostopnih elementov. Odločitev Mešane usmerjevalne komisije, da naj bo RDA standard za vsebino in ne za prikazovanje, kot je npr. ISBD, je bila ključnega pomena za nadaljnje delo pri pripravi RDA . Tako je na primer odpadla potreba po dodajanju ločil, kot jih predpisuje ISBD, hkrati pa je bila možna tudi večja svoboda pri razvrščanju, izbiri in dodajanju novih območjih. Ena od značilnosti RDA je načelo "Vzemi, kar vidiš!", s čimer bodo bistveno po- enostavljena pravila v zvezi s prepisovanjem podatkov z vira v primeru raznih netočnosti, velikih začetnic, okrajšav itd. Spremembe bodo tudi pri splošni oznaki gradiva z uvedbo treh novih podatkovnih elementov, to so vrsta medija, vrsta nosilca ter vrsta in oblika vsebine. Nekatere druge razlike glede na AACR2 so še: možnost dodatnih vpisov za vse avtorje v primeru več kot treh avtorjev; možnost navedbe vseh založnikov, distributer- jev itd.; neobvezna navedba odgovornosti, pač pa je ob- vezen vpis za dostopne elemente; obvezna koda za vrsto avtorstva; namesto enotnega naslova je obvezen naslov dela ali izrazne oblike (nič več ne bo zbirnih enotnih naslovov) itd. Do določenih sprememb bo prišlo tudi v izrazju; tako se bodo namesto izrazov, kot so značnica, normativna kontrola, normativna značnica, glavni vpis, dodatni vpis in enotni naslov, uporabljali naslednji iz- razi: dostopni element, kontrola dostopnih elementov, izbrani dostopni element, primarni dostopni element, sekundarni dostopni element in izbrani naslov. Že zdaj potekajo tudi priprave v zvezi z uporabo RDA v praksi. Predvidoma bodo potrebne nekatere spremembe, kar zadeva vključitev podatkovnih elementov RDA v obstoječo strukturo formata MARC 21. V primeru Dublin Cora, kjer obstajajo večje razlike med obema podatkov- nima modeloma, pa že poteka usklajevanje med Mešano usmerjevalno komisijo in uporabniki Dublin Cora. Glede na to, da bo RDA ponujal mnoge alternativne rešitve, bodo potrebne ustrezne odločitve na ravni nacionalnih in drugih upravnih teles (npr. OCLC) zlasti v zvezi z izbiro kodirne sheme in nivoja opisa. Četudi uporaba RDA pri katalogizaciji ne bo možna brez določenega predhodnega izobraževanja, pa bo RDA kot orodje že sam po sebi vodil katalogizatorje skozi različne postopke katalogizacije. Katalogizatorji bodo razen tega imeli možnost prilagoditi orodje lastnim potrebam, npr. glede na vrsto virov, ki jih obdelujejo. RDA naj bi predvidoma izšel v začetku leta 2009, še pred tem pa naj bi bil do sredine leta 2008 pripravljen njegov dokončni osnutek. Osnutek RDA je dostopen na naslovu http://www.collectionscanada.ca/jsc/rda.html, prototipna onlina različica orodja RDA pa na naslovu http://www. rdaonline.org. Predstavljeni so bili tudi trije scenariji za podatkovno vzpostavitev RDA . Po prvem scenariju se bodo podatki RDA shranjevali v relacijski oziroma objektni strukturi baz podatkov, ki bo odražala konceptualna modela FRBR in FRAD . Po drugem in tretjem scenariju pa se bodo po- datki RDA shranjevali v strukturi baze podatkov, kot je to običajno v knjižničnih aplikacijah (tj. podatki se bodo shranjevali v bibliografskih in normativnih zapisih ter v zapisih o zalogi). Razlika med drugim in tretjim scena- rijem je v glavnem ta, da v tretjem scenariju ne bo po- vezave med bibliografsko in normativno bazo podatkov. Podatke RDA bo možno kadar koli preslikati v kateri koli scenarij. Caroline Brazier (Britanska knjižnica), vodja Nabave in katalogizacije, je izpostavila nekatera ključna vprašanja pri načrtovanju bodoče katalogizacijske politike in prakse v hitro se spreminjajočem okolju katalogizacije (zmanj- ševanje pomembnosti knjižničnih katalogov, cena katalo- gizacije, elektronsko založništvo itd.), predvsem z vidika katalogizacije v Britanski knjižnici ( Cataloguing policy and practice 2007 and beyond: a view from the British Library ). Da bi obdržali svojo vlogo, bi morali katalogi- zatorji razumeti uporabnike in se čim hitreje prilagoditi. Predvsem bi morali izboljšati učinkovitost katalogizacije (potrebna je stalna revizija katalogizacijske prakse, npr. revizija nivojev zapisa za določene vrste zapisov), oboga- titi digitalni dostop do virov, razviti in izboljšati naviga- cijska orodja po knjižničnih zbirkah, dati večji poudarek vsebini in uvesti ustrezne storitve Web 2.0, lokalne kata- loge vključiti v večje ponudnike informacijskih storitev, zagotavljati kakovost in doslednost svojih storitev itd. Renate Gömpel (Nemška nacionalna knjižnica), pred- sednica Sosveta ICABS (IFLA-CDNLAlliance for Bi- bliographic Standards), je predstavila glavne dejavnosti ICABS, ustanovljenega leta 2003, na področju standar- dov za bibliografsko kontrolo (ISBD, FRBR, FRANAR, FRSAR, IME ICC) in odgovarjajočih standardov za formate, metapodatkovne sheme in iskalne vmesnike (UNIMARC, MARC 21, MARCXML, MODS/MADS, PREMIS, Z39.50, ZING) ( ICABS: a new approach to well known challenges in the area of bibliographic and resource control ). Sigrún Hauksdóttir (Konzorcij islandskih knjižnic) je predstavila delovanje islandskega nacionalnega knjižnič- nega informacijskega sistema Gegnir (http://www.gegnir. is) ( A national library system: the goal of a single union catalogue – advantages and disadvantages ), ki je nastal z združitvijo več vzajemnih katalogov, med katerimi sta bila največja Gegnir (Nacionalna in univerzitetna knjiž-