OZ 2007/3

M T 143 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 nica ter večina drugih univerzitetnih knjižnic) in Fengur (Mestna knjižnica Reykjavik, bolnišnice in 90 javnih knjižnic). V sistem Gegnir, ki vsebuje 900.000 biblio- grafskih zapisov za 3.700.000 enot, je vključeno dvesto knjižnic vseh vrst. Knjižnice kreirajo zapise neposredno v Gegnir. Več kot polovica knjižničarjev (160) ima poobla- stilo za kreiranje zapisov. Baza podatkov se letno poveča za 40.000 zapisov, tj. 250 zapisov na katalogizatorja. Nor- mativna baza v sistemu Gegnir vsebuje zapise za osebna imena in islandske predmetne oznake. Za upravljanje sistema skrbi konzorcij islandskih knjižnic. Trond Aalberg (Norveška univerza za znanost in teh- nologijo) je predstavil poskusno FRBR-zacijo norveške bibliografske baze podatkov BIBSYS – v njej je okoli štiri milijone zapisov v formatu BIBSYS-MARC – kot del skupnega projekta, pri katerem sodelujejo BIBSYS, Norveška univerza za znanost in tehnologijo in Norveška nacionalna knjižnica ( FRBR and MARC – match or mis- match? ). S poskusom naj bi ugotovili: 1) ali so obstoječi formati MARC sposobni izraziti konceptualni model FRBR, 2) kaj bi bilo treba narediti za večjo eksplicitnost modela FRBR v zapisih MARC ter 3) kako bi lahko iz- boljšali formate MARC. Poskus je pokazal: 1) da je pre- slikava iz formata MARC v FRBR samo začetek, 2) da je razmeroma enostavno identificirati entitete, vezane na določeno podatkovno polje, 3) da pa se pojavljajo težave pri tistih entitetah, ki niso v takšnem odnosu, 4) da je nekatere odnose možno razbrati iz same rabe polja, spet druge ne, 5) da je pogosto potrebna zahtevnejša obdelava podatkov (npr. razni popravki), 6) da prihaja do raznih nedoslednosti, 7) da je pomembna kakovost podatkov, 8) da je glede na kompleksnost katalogizacijskih pravil potrebno temu ustrezno zahtevno dekodiranje zapisov in 9) da ni pravila, ki ne bi imelo tudi izjem pri tolmačenju zapisa. Bibliografski podatki bi morali z vidika FRBR natančno določati entitete z uporabo opisnih podatkov ali identifikatorjev (npr. koda za vrsto avtorstva pri dodatnih vpisih za avtorje), prav tako bi morali jasno določati od- nose, ki so lahko semantični ali ciljni (entitete, ki kažejo "na" ali "od"). Poskus je med drugim pokazal, da le pet odstotkov zapisov vsebuje tudi enotni naslov; čeprav je v večini primerov možno naslov dela določiti na osnovi navedbe naslova, pa to ni vedno najbolj zanesljiv vir za identifikacijo dela. Prikazani so bili tudi najbolj tipični primeri FRBR-zacije in z njimi povezane težave. Obsto- ječi bibliografski podatki že vsebujejo elemente, ki pod- pirajo model FRBR. Zdi se, da so formati MARC sposo- bni podpirati model FRBR tudi v prihodnosti, predvsem na račun dolge tradicije. Na drugi strani pa je očitno, da je standard XML v primerjavi s standardom ISO 2709, na katerem temeljijo formati MARC, neprimerno bolj pro- žen in generičen, toda manj izrazen kot formati MARC z vsemi svojimi podrobnostmi. Struktura FRBR pride do izraza, tako izgleda, le v primeru manjšega dela kataloga. Erik Thorlund Jepsen (Danska knjižnična agencija) je govoril o pomenu odnosov med bibliografskimi entite- tami pri strukturiranju kataloga z vidika uporabniških nalog, ki so po FRBR: najti, identificirati, izbrati in pri- dobiti ali dobiti dostop do entitete ( Bibliographic rela- tions ). Bibliografske odnose je možno v uporabniških vmesnikih izraziti kot implicitne ali eksplicitne povezave. Predstavljena je bila povsem samodejna pobuda za pri- kaz izdaj istega dela v Danskem vzajemnem katalogu (http://bibliotek.dk/ ). Kot dela so prikazane tudi izrazne oblike istega dela v drugem jeziku, kar se sicer razlikuje od definicije v FRBR. Glede na visoko raven normativne kontrole in uporabo izvirnih naslovov je bilo mogoče iz- razne oblike istega dela enostavno razvrstiti po skupinah pri izpisu zadetkov iskanja. Prikaz na ravni dela temelji na sprotnem ujemanju in razvrščanju zapisov za pojavne oblike po skupinah na osnovi ujemanja normativnih po- datkov o avtorju in naslovu. Od dela je nato možno preiti na pregled pojavnih oblik. Na podoben način bi bilo mož- no prikazati tudi različne druge odnose, npr. bibliografske družine, skupne lastnosti, odnose med celoto in njenim delom itd., za kar pa je treba skrbno načrtovanje sistem- skih lastnosti in strukture povezav. John Espley (VTLS) je predstavil vzpostavitev modela FRBR v integriranem knjižničnem sistemu Virtua ( Dif- ferentiating libraries through enriched user searching: FRBR implementation in Virtua ). Eno od ključnih vpra- šanj pri načrtovanju Virtue je bilo, ali naj bodo zapisi shranjeni kot zapisi FRBR ali pa naj jih v to obliko pre- tvarjajo sproti. V podjetju VTLS so se odločili za prvo rešitev, saj omogoča boljšo kolokacijo, preverjanje s sta- lišča validacije del, izraznih in pojavnih oblik ter uprav- ljanje povezav med odnosi znotraj skupine sorodnih za- pisov. Druga pomembna odločitev pa je bila v prid meša- nega kataloga z zapisi v formatu MARC in obliki FRBR, ki naj bi podpiral selektivno FRBR-zacijo kataloga. Po raziskavah v VTLS in OCLC naj bi s FRBR-zacijo prido- bilo samo okoli 18 odstotkov vseh bibliografskih zapisov; preostalih 82 odstotkov zapisov pa naj ne bi vsebovalo nikakršnih povezav z drugimi zapisi. V podjetju VTLS so razvili vrsto orodij, ki naj podpirajo katalogizacijo: gumb, s katerim pretvorimo zapis v obliko FRBR, avtomatsko povezovanje dela, izrazne in pojavne oblike, kopiranje celotne strukture FRBR med katalogi, analiza kataloga z namenom ugotavljanja kandidatov za FRBR itd. Sledila je demonstracija Virtue na izbranih primerih (http://www. vtls.com/Corporate/FRBR.shtml ). Odnosi med delom, iz- razno in pojavno obliko znotraj skupine sorodnih zapisov so v vmesniku prikazani v zgornjem delu okna v obliki raztegljive drevesne strukture z zamiki glede na vrsto entitete. V spodnjem delu okna je prikazan zapis, označen v drevesni strukturi. Vsak zapis pod nivojem dela ima identifikacijsko številko (polje 001) in polje za povezavo (polje 004), ki je izposojeno iz MARC 21 Holdings : pol-