OZ 2007/3

162 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 (TOC), statistika pojavljanja pomembnih besed (SIPs) ter pomembni dogodki, ljudje, mesta (CAPs). Prihodnost OPAC-a avtorica vidi v večji uporabi bibliometričnih kazalcev, aktivni vlogi uporabnikov, kopičenju zadetkov glede na entitete FRBR, v večjezikovnih iskalnikih ter v distributivnih/zveznih iskalnikih. V prispevku RDA and Library System (http://elag2007. upf.edu/papers/dunsire.pdf ) je Gordon Dunsire, namest- nik direktorja Centra za raziskavo digitalnih knjižnic na Univerzi Strathclity v Glasgowu, predstavil svoje videnje vpliva RDA na sisteme za knjižnično poslovanje. Po njegovih besedah je priprava pravilnika šele na pol poti. Po sedanjih napovedih naj bi izšel na začetku leta 2009. Dunsier šteje med bistvene dosežke RDA možnosti nje- govega vgrajevanja v sisteme za vodenje knjižnic. Proiz- vajalci knjižničnih sistemov so v stalnem stiku s skupino za razvoj RDA. Načrte za vgrajevanje RDA v programske kontrole, vzorce za katalogizacijo in preostala orodja za pomoč pri katalogizaciji ima že večina znanih ponudni- kov knjižničarskih sistemov. Druga lastnost RDA, ki je prav tako pomembna za knjižnične sisteme, je fleksibil- nost. Sistemom, ki se bodo odločili za vključitev RDA, bo na voljo precejšnje posodabljanje RDA. Lahko bodo dodajali svoje opombe, primere itn. S tem bo omogočeno, da se znotraj posameznih sistemov obdržijo jezikovne in strokovne posebnosti, kot so lastni kriteriji do odnosa med povezanimi enotami in nivoji katalogizacije. V RDA naj bi bila v precejšni meri vgrajena sodobna terminolo- gija o nosilcih informacij, ki bo precej izboljšala sedanje OPAC-e. Dunsier je nazadnje poudaril tudi pomen uved- be FRBR, ki naj bi prispevala k lažjemu oblikovanju “pametnih” katalogov, kot je že vidno na primeru Fiction- Finderja, znanega eksperimentalnega kataloga OCLC. Po besedah Dunsierja vpliv RDA na metapodatkovne zbirke in knjižnične servise ne bo pri vseh sistemih viden takoj, po petih letih pa lahko pričakujemo precejšnje spremem- be knjižničarskih sistemov. Tudi letos se predavatelji niso mogli izogniti temi, kot je dostop do knjižničnega gradiva preko Googla in podo- bnih spletnih servisov. Jenifer Gatenby , strateška planer- ka pri OCLC PICA, takrat še tako imenovanem, je v pri- spevku Accessing library material via Google and Other Web Sites (http://elag2007.upf.edu/papers/gatenby_2.pdf ) predstavila pozitivno stran tovrstnih sodelovanj. Izkušnje OCLC s programom OWC, ki se je začel že leta 2004, so še danes spodbudne. Ta program vključuje sodelovanje s tremi velikimi internetnimi iskalniki, Googlom, Yahoo- jem in MNS-jem, splošno znanim kot GYM. OCLC sode- luje v omenjenih programih tako, da pripravlja skrajšane XML-zapise tistih zapisov, ki se v polni obliki nahajajo v WorldCatu. Omenjeni zapisi se na zahtevo postavijo na strežnik, ki je dosegljiv po internetu, zapisi pa so v for- matu XML ali formatu IDIF ( Inktomi Data Interchange Format ). Vsi elementi obeh formatov so kompatibilni s formatom MARC 21. Glavni indeks Googla vsebuje 4,4 mio. bibliografskih zapisov, ki pa so povezani s tremi četrtinami vseh lokacijskih podatkov v WorldCatu. MNS vsebuje 4,5 mio. zapisov za knjige in disertacije s po- dročja fizike in biomedicine. Google Scholar jih ima naj- več. Kaj knjižničarje moti? Predvsem to, da iskalniki ne vzamejo vsega, kar jim knjižnice dajo na voljo. Iskalniki skrivajo svoje algoritme za iskanje po katalogih, s tem pa delajo škodo ratingu OPAC-a. Knjižničarji opažajo tudi premajhno zanimanje za zapise za članke. Vpogled v statistiko OWC iz marca 2007 kaže na velik porast interesa za proizvode OCLC. Skupno število iskanj po vseh katalogih se je dvignilo za 96 odstotkov. Zaradi do- bre izkušnje z vodilnimi spletnimi iskalniki OCLC so se odločili še za sodelovanje z Amazonom. Gatenbyijeva je opozorila na še en problem knjižničnih servisov na internetu – dostop do samega vira. Med katalogi in upo- rabniki stojijo sistemi za medknjižnično izposojo, ki jih je veliko manj, kot je samih katalogov. WorldCat.org naj bi do jeseni predstavil novo funkcijo, imenovano “Get it”. Gumb bo omogočal dostop do super razreševalnika (angl. resolverja ), ki bo obravnaval možnosti dostopa do gradiva. Zahteva za medknjižnično izposojo bo vsebovala shemo podatkov o zalogi ISO 20775. Po izbiri najboljše- ga partnerja bo zahteva posredovana njemu. Kot je avto- rica poudarila, je za dostop do knjižničnega gradiva manj tehnoloških ovir, veliko več je odvisno od pripravljenosti knjižnice, da sodeluje v globalnem servisu medknjižnične izposoje. Vittore Casarosa je predstavil Delosov model digitalne knjižnice ( Delos Network of Excellence , http://elag2007. upf.edu/papers/casarosa.pdf ). Delos Network of Excel- lence je nastal na pobudo Evropske komisije v okviru 6. okvirnega programa EU. Danes ima 57 aktivnih članov. Namenjen je koordinaciji številčnih programov na po- dročju digitalnih knjižnic v Evropi. Koncept digitalne knjižnice pomeni arhiv digitaliziranih objektov, sistem di- gitalne knjižnice in sistem za vodenje digitalne knjižnice. V Delosu so za vsakega od omenjenih treh podsistemov razvili modele in jih prikazali z nizom diagramov. Dr. Herbert Van de Sompel , gostujoči profesor na Fakulteti za računalništvo Univerze Cornell in direktor e-programa v Britanski knjižnici, je predstavil prispevek OAI Object Re-Use and Exchange: Moving interoperability from the metadata to the resource level (http://elag2007.upf.edu/pa- pers/sompel.pdf). Projekt je posledica dejstva, da je objekte v repozitorijih treba večnamensko uporabljati. V univerzitet- nem okolju digitalne objekte hranijo v različnih zbirkah, jih uporabljajo za namen registracije, certifikacije, jih ščitijo itn. Repozitorijev je vedno več, ob tem pa raste tudi potreba po večnamenski uporabi njihovih vsebin. S podporo sredstev fundacije Mellon se je oktobra 2006 začel mednarodni pro-