OZ 2007/3

M T 163 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 jekt ORE ( Object Re-Use and Exchange ). Vodita ga Carl Lagoze in Herbert Van de Sompel s pomočjo svetniške skupi- ne, tehničnega komiteja in skupine aktivnih članov, vključe- nih v projekt. Tehnični komite je imel prvi sestanek januarja 2007, ko so začeli delati in razvijati standarde in prototipe, ki omogočajo, da se objekti večnamensko uporabljajo zunaj meja samega repozitorija. V prispevku je prikazan način defi- niranja sestavljenega dokumenta znotraj mrežne arhitekture, način številčenja in primeri uporabe. Več informacij o ORE lahko dobimo na http://www.openarchives.org/ore. V okviru ELAG 2007 je bilo organiziranih 10 delavnic, in sicer: • Google, Amazon and libraries, • Social tagging/indexing, • Blogs, Wikis …, • Resource delivery, • Library 2.0: what is in a name?, • A prototype of a Digital Library Management System, • Preservation of digital content, • Quality Search and Result through Subject Search Engines, • E-learning and its effects on libraries, • Open-source software: pros and cons. Iztočnice in poročila z delavnic so dostopna na http:// elag2007.upf.edu/workshops.htm. Delavnico Knjižnica 2.0 – Kaj skriva to ime? je vodil Ole Husby iz BIBSYS-a. Udeleženci smo bili: • Laurel Dryden, Švica [dryden@ilo.org] • Nuria Gallart, Španija [nuria.gallart@uab.cat] • Paula Goossens, Belgija [paula.goossens@kbr.be ] • Thomas Hickey, ZDA [hickey@oclc.org ] • Kristiina Hormia-Poutanen, Finska [kristiina.hormia- @helsinki.fi] • Ole Husby, Norveška [ole.husby@bibsys.no] • Domingo Iglesias Sesma, Španija [diglesias@ub.edu ] • Heikki Laitinen, Finska [heikki.laitinen@uku.fi] • Christer Larsson, Švedska [christer.larsson@kb.se] • Ere Maijala, Finska [ere.maijala@helsinki.fi ] • Rosa Montañà Lacambra, Španija [rosa.montanya- @upf.edu ] • Alexander Plemnek, Rusija [plm@arbicon.ru ] • Gordana Mazić, Slovenija [gordana.popovic@izum.si ] • Minna Rouhiainen, Finska [minna.rouhiainen@atp.fi ] • Natalia Sokolova, Rusija [natalia@inilib.neva.ru ] • Martin Svoboda, Češka [m.svoboda@stk.cz] • Vitograd Vodnik, Slovenija [vito.vodnik@uni-mb.si ] • Murielle Voide, ZDA [voidem@vtls.com] • Janis Ziedins, Litva [janis.ziedins@kis.gov.lv ] • Maja Žumer, Slovenija [maja.zumer@ff.uni-lj.si] V duhu teme je bilo gradivo delavnice dostopno v blogu, ki je bil pripravljen za delavnico (http://ws5e. wordpress.com/) . Glavni vsebini bloga sta pomen poj- ma Knjižnice 2.0 in uspešni primeri realizacija tega koncepta. Za moto delavnice smo izbrali “ Knjižnica 2.0 – Servisi naslednje generacije”. S tem smo odprli nekaj širokih tem: Kdo so akterji novega koncepta? Katero tehnologije potrebujemo? Koliko sledimo uporabnikom? Knjižnica 2.0 naj bi pomenila servise, ki se nenehoma spreminjajo. V osnovi teh servisov je aktivno sodelujoči uporabnik v vlogi ocenjevalca servisa. Novi koncept uspešno podpira tehnologija Web 2.0. Med najbolj osnovne dosežke koncepta Knjižnica 2.0 bi lahko uvrsti- li poosebitev spletnih strani knjižnice in odpiranje di- skusijskih skupin. Nekoliko naprednejše knjižnice imajo svoj blog ali vir RSS. Še bolje smo ocenili knjižnične kataloge, iz katerih se dostopa do različnih najkvali- tetnejših baz podatkov, in tiste, ki ponujajo snemanje avdio knjige ali glasbe. Vendar bi Knjižnica 2.0 morala podpirati koncept poosebljenih servisov. Komentarji, predmetno označevanje ali razvrščanje po priljubljenosti so osnove poosebljenega OPAC-a. Proizvajalci knjižni- čarskih sistemov se bodo po mnenju mnogih relativno hitro odzvali na sodobne trende. Kako pa bo s knjiž- nicami? Ali so knjižnice pripravljene na ta tehnološki prestop? Ali knjižničarji sploh zaupamo uporabnikom? Če jim zaupamo, kako se bomo odzvali na njihovo so- delovanje? Že pri prvemu vprašanju je večina prisotnih izrazila precejšnje dvome. Nekateri so celo podvomili v pripravljenost uporabnikov, da bi aktivno sodelovali pri knjižničnih katalogih. Neposredno izkušnjo s konceptom Knjižnica 2.0 je med udeleženci delavnice imel edino Thomas Hickey , OCLC, ZDA. Zato smo največ pozornosti posvetili uvedbi koncepta Knjižnica 2.0 v WorldCatu, verzija beta. Poleg izjemno razvejane strukture podatkov iz samih zapisov WorldCat ponuja servis shranjevanja izbranega zadetka kot priljubljene strani, vnos osebne kritike, ključnih besed ter povezave na servise zazna- movanih del (angl. social bookmarks ). Posebej smo bili pozorni na predstavitev novega projekta OCLC Persona- lized WorldCat, ki v središče kataloga postavlja osebo. Struktura kataloga po FRBR in zgoraj omenjeni servisi vodijo uporabnike skozi množico kataložnih odnosov in izvirnih besedil s spleta. Po analizi OPAC-ov smo kot primer boljšega servisa v duhu Knjižnice 2.0 omenili PennTag (angl. social book- marking service ). Projekt vodi Univerza v Pensilvaniji in po priporočilu samih uporabnikov ponuja povezavo med katalogom in izvirnimi besedili na spletu. Za primere servisov, ki jim je uspelo uspešno integrirati mnenja upo- rabnikov, smo označili Amazon, Google, OCLC Fiction- Finder, YouTube, Wikipedio itn.