OZ 2007/3

M T 165 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 pa raje uporabljajo druge načine iskanja ali pa iskanje po “uporabniških” predmetnih oznakah v servisih in OPAC- ih, ki jim to omogočajo. Ali bi potem knjižnični uporabniški vmesniki morali biti narejeni po Googlovem vzgledu? Po eni strani so upo- rabniki navajeni na enovrstično iskanje in to bi zagotovo uporabniški vmesniki morali podpirati, po drugi strani pa Googlov izgled (angl. Google like ) ni zadosten. Knjižnič- ni uporabniški vmesniki bi morali omogočati možnosti, kot so RSS, osredotočeno (fokusirano) in fasetno iskanje, kot npr. MetaLib, integracija s čim več servisi in infor- macijskimi viri in uporaba knjižničnega kataloga kot cen- tralnega vira podatkov. Čeprav za uporabniške vmesnike knjižnice namenijo dosti denarja, kar se mogoče ne obre- stuje glede na statistike uporabe teh vmesnikov, ni smisel- no, da bi jih ukinili in prepustili njihove funkcije drugim servisom. Pomembno je zagotoviti čim več vstopnih točk do teh vmesnikov ter neko dodano vrednost, ki bi knjižnične vmesnike ločila od drugih podobnih servisov. Primer dobre prakse je finski portal NELLI, ki omogoča dostop do vmesnikov vseh knjižnic na Finskem. Po njiho- vih statistikah beležijo 1 mio. vstopov na mesec in dostop do strani knjižnic preko tega portala. Zaključek delavnice je bil, da odnos knjižnic do Googla in Amazona ni enak: • Amazon ne predstavlja grožnje knjižnicam, čeprav danes omogoča tudi prodajo rabljenih knjig po zelo ugodnih, nizkih cenah; Amazonovi servisi niso konkurenca knjižničnim servisom, temveč njihovo dopolnilo; sodelovanje Amazona in knjižnic je oboje- stransko (npr. na Nizozemskem razvijajo servis, ki bo omogočil prikaz komentarjev in ocen gradiva iz Ama- zona na OPAC-u). • Knjižnice ne zaupajo Googlu, ker politika Googla pri sodelovanju s knjižnicami ni jasna (v glavnem ni pogodb o sodelovanju, ni definirano, kaj se dogaja s podatki, ki jih dajo knjižnice Googlu za indeksiranje, kaj se bo zgodilo s temi podatki, če ali ko Googla ne bo več, komu lahko Google posreduje te podatke itn.), zaupajo pa Googlovim servisom. Zadnji dan seminarja smo izvedeli, da ELAG zapušča Paula Goossens, njegova dosedanja predsednica, ki se bo naslednje leto upokojila. Napovedana je tudi osrednja tema seminarja ELAG-a 2008 − Rethinking the library . Dogajal naj bi se v obdobju med 15. in 18. aprilom v Wageningenu na Nizozemskem. Gordana Mazić, Gordana Budimir