OZ 2007/3

170 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 V okviru letošnje konference ALA (Združenje ameriških knjižnic) v Washingtonu od 21. do 27. junija 2007 sem se udeležila tudi dvodnevne predkonference sekcije ALCTS (Association for Library Collections and Technical Ser- vices) na temo obdelave zbirk. Vsebina predkonference je bila razdeljena v dva dela in predstavljena v posebnem gradivu [1]. Prvi del, v katerem je tekla beseda o osnovah obdelave zbirk in je bil na pro- gramu prvi dan, so predavatelji razdelili v štiri sklope: definicije zbirke, normativni zapis za zbirko, bibliografski zapis za zbirko in postopek normativne kontrole za zbir- ke. Drugi del je bil na programu drugi dan in je obsegal sedem modulov: definicije zbirke, postopek normativne kontrole za zbirke, kreiranje referenc in normativni zapis, obravnava zbirk, številčenje zbirk, posebnosti pri zbirkah in spremembe pri zbirkah. Vsebina drugega dela je bila prilagojena tistim, ki bolje poznajo to področje. Predkonferenco je moderirala Rachel Wadham (Brigham Young University), pri predstavitvah pa so sodelovali: Valerie Bross (University of California, LA), Judy Kuhagen (Library of Congress), Iris Wolley (Columbia University), Mark Scharff (Washington University v St. Louis), Steven Miller (University of Wisconsin-Mil- waukee), Deborah Thomas (University of Tennessee) in Robert Maxwell (Brigham Young University). Organizatorji so si za cilj zastavili predstavitev termi- nologije s področja obdelave zbirk, načinov razlikovanja zbirk od drugih oblik izdaj ter predstavitev pomena nor- mativne kontrole zbirk. V kategorijo zbirk sodijo nekatere vrste zaključenih virov (monografije v več delih) in nekatere vrste kontinuiranih ali nezaključenih virov (serijske publikacije – knjižne zbirke). Poznajo še tretjo zvrst, tj. zbirki podoben vir (angl. series-like phrase ), ko ni možno takoj prepoznati, ali ima bibliografski vir značilnosti zbirke ali ne. Za zbirko je značilno, da jo sestavlja več ločenih enot, ki imajo poleg lastnega naslova še skupni naslov, v okviru katerega so lahko posamezne enote oštevilčene ali ne. Monografije v več delih sestavlja skupina ločenih enot, za katere je zaključek izhajanja poznan, posamezne enote so lahko oštevilčene ali ne in imajo lahko svoj naslov ali pa tudi ne. Knjižno zbirko sestavlja skupina ločenih enot s svojim lastnim naslovom in skupnim naslovom, zaključek izhajanja pa ni znan. Normativna kontrola zbirk je pomembna za različne orga- nizacijske enote in delovne procese v knjižnici, predvsem za potrebe razvoja knjižnične zbirke (zaloge), nabave knjižničnega gradiva, obdelave knjižničnega gradiva ter za potrebe servisov za uporabnike. Z vidika uporabnikov je normativna kontrola zbirk koristna, ker zagotavlja lažje iskanje, identifikacijo in pridobivanje posameznih enot znotraj zbirke, za knjižnico pa pomeni večjo učinkovitost pri upravljanju zbirk in s tem nižje stroške. Predstavljena so bila vsa pomembnejša polja formata MARC 21 za normativne zapise zbirk, polja za zbirke v bibliografskem zapisu skupaj s primeri, posebnosti številčenja v zbirki in podzbirki, načini oblikovanja kvalifikatorjev za razlikovanje v naslovih, spremljanje sprememb pri zbirkah, možnosti pri izpisovanju zapi- sov v OPAC-u glede na različne knjižnične sisteme, možnosti glede postavitve (klasifikacije) zbirk itd. Pri predstavitvi delovnih postopkov normativne kontrole so posebej poudarili odločitve, ki jih je treba sprejemati v procesu kreiranja normativnih zapisov, akterje (osebje v referenčnih oddelkih, v nabavi, v obdelavi gradiva in normativni kontroli), ki v tem procesu sodelujejo, politiko sprejemanja odločitev ter mesta za iskanje in pridobivanje normativnih zapisov (Normativna datoteka OCLC, Normativna datoteka LC, datoteke raznih ponudnikov knjižničnih sistemov). Poudarili so tudi identifikacijo pravega normativnega zapisa za zbirko ter prevzemanje, kreiranje in vzdrževanje normativnih zapisov. Splošni vtis o predkonferenci: izjemna kompleksnost nor- mativne kontrole zbirk ter razdelanost v anglo-ameriških katalogizacijskih standardih in praksi. V gradivu predkon- ference so podani številni primeri, žal s precej napakami, na katere so prisotni katalogizatorji sproti opozarjali. Prav tako je bila večina predavateljev, z izjemo predavateljice iz Kongresne knjižnice, slabo pripravljena. KONFERENCA ALA 2007