OZ 2007/3

M 171 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Na konferenci ALA 2007 je bilo kot običajno veliko za- nimivih predavanj. Sledi kratek povzetek prispevkov, ki sem jih poslušala, in opis dogodkov, ki sem se jih udeležila. 1. Informiranje o prihodnosti formata MARC: izkustveni pristop (Informing the Future of MARC: An Empirical Approach) Dr. William E. Moen in dr. Shawne D. Miksa (Scho- ol of Library and Information Sciences, University of North Texas) sta predstavila dosedanje rezultate raziskave o tem, kako katalogizatorji uporabljajo for- mat MARC (http://www.mcdu.unt.edu ). Raziskovalni projekt je posvečen spominu na Henriette D. Avram (1919–2006), avtorico formata MARC, ki je v tridese- tih letih uporabe postal eden osrednjih knjižničarskih standardov. USMARC (sedaj MARC 21) je leta 1972 vseboval 278 polj/podpolj, danes jih vsebuje že več ka- kor 2.000. Kljub njegovi razširjenosti doslej še ni bila opravljena nobena sistematična analiza njegove upora- be. Rezultati najnovejše analize 400.000 zapisov MARC v okviru projekta vzpostavitve interoperabilnostnega testnega okolja Z39.50 so pokazali nizko pojavnost po- sameznih polj/podpolj. V analiziranih zapisih se je po- javilo manj kot polovica polj/podpolj in le 36 polj/pod- polj se je hkrati pojavilo v 80 odstotkih zapisov. Moen in Miksa sta predstavila raziskavo, ki še teče in zajema preko 56 milijonov bibliografskih zapisov. Tudi ta kaže podobne rezultate: le 4 odstotki polj se pojavljajo hkrati v 80 odstotkih zapisov in kar 62 odstotkov polj se po- javlja v manj kot v 1 odstotku zapisov. Analiza priso- tnosti polj/podpolj se izvaja tudi z vidika funkcionalnih zahtev za bibliografske zapise, in sicer za potrebe iska- nja, identifikacije, izbora in pridobivanja bibliografskih virov. V okviru raziskave je predviden tudi razvoj različ- nih orodij, ki jih bodo dobile knjižnice za potrebe analiz strukture lokalnih bibliografskih baz podatkov. Sally H. McCallum (Kongresna knjižnica, vodja Network Development and MARC Standards Office) je pouda- rila, da prevladuje težnja po dodatnih poljih/podpoljih, navkljub številnosti in izrednim težavam pri doseganju konsenza za opuščanje polj. Katalogizatorji namreč ne želijo kreirati kratkih zapisov. Sally H. McCallum je prepričana, da bo tudi strukturirani jezik XML kmalu nadomestil neki novi jezik, podobno kot se je zgodilo s SGML. Najavila je postopne razvojne faze v pri- hodnosti: pripravo profila RDA, prilagoditve standardu UNICODE, različne dopolnitve formata za upravljanje pravic dostopa, ohranjanje gradiva itd. Opozorila je na članek Beth Goldsmith in Frances Knudson, objavljen v D-Lib Magazinu , september 2006 (http://www.dlib . org/dlib/september06/goldsmith/09goldsmith.html). V članku so predstavljeni rezultati primerjalne analize formatov MARC XML, DC, PRISM, ONIX in MODS z vidika zagotavljanja razdrobljenosti (angl. granularity) , preglednosti (angl. transparency ) in razširljivosti (angl. extensibility ) pri kreiranju metapodatkov za digitalni re- pozitorij. Na osnovi rezultatov te analize so pri kreiranju metapodatkov za digitalni repozitorij Los Alamos Natio- nal Laboratory Research Library uporabili bibliografske zapise v formatu MARC XML. 2. Avtomatsko kreiranje metapodatkov z odprtim programjem ( Automating Meta- data Creation with Open Source Soft- ware) Patrick Yott (Brown University Library, http://dl.lib. brown.e) je predstavil aplikacijo, namenjeno avtomatske- mu kreiranju metapodatkov za potrebe elektronske knjiž- nice njihove univerze, ki tedensko publicira okoli 750 elektronskih dokumentov. Metapodatki pokrivajo različna področja od opisnih in administrativnih metapodatkov do metapodatkov za potrebe upravljanja pravic dostopa, ohranjanja gradiva in gradnjo objektov. Za en objekt je namreč treba kreirati 97 različnih datotek. Na praktičnem primeru je predstavil postopek kreiranja metapodatkov z različnimi odprtokodnimi orodji in pri tem poudaril, da se trudijo čim več opravil, zlasti pri kreiranju metapodatkov tehnične narave, avtomatizirati in ročno delo zmanjšati na minimum. 3. Zagotavljanje delovanja infrastrukture za elektronske vire: u~inkovita izmenjava in izpostavljanje metapodatkov (Making the E-Resource Infrastructure Work: Effec- tive Metadata Exchange & Exposure) Gary Coker (Metapress, direktor Razvoja in raziskav) je predstavil razvojne trende, ki od izdajateljev zahteva- jo popolnoma drugačne pristope k organiziranju vsebin. Uporabniki internetnih storitev porabijo v povprečju manj kot 2 minuti za posamezno sejo, pri čemer 58 od- stotkov sej ne traja niti 1 minuto. Lojalnost uporabnikov do posameznega vira ali blagovne znamke izginja. Pri- čakujejo se odgovori na specifična vprašanja, kar zahte- va drobljenje (fragmentiranje) vsebin na manjše enote. Iskalniki morajo biti enostavni in zmožni hitro ponuditi rezultate. Spremljanje citiranja in objavljanje najbolj citiranih virov postaja vse pomembnejše, prav tako pa tudi prilagoditev informacij in metapodatkov upo- rabnikom mobilnih naprav. Nettie Lagace (Ex Libris, Inc., vodja izdelkov SFX) [2] nam je na primeru SFX predstavila povezovalno ogrodje OpenURL (OpenURL Linking Framework) in nas napotila na končno poročilo UKSG (United Kingdom Serials Group) o projektu Link Resolvers and the Serials Supply Chain (http://www. uksg.org/projects/linkfinal ). OpenURL omogoča pre-