OZ 2007/3

172 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 nos metapodatkov o enoti (npr. članku v reviji) od vira (angl. sources ), kjer se pojavi citat (npr. v določeni bazi podatkov), do razreševalnika povezav (angl. link resolver ). Pomemben element ogrodja je baza znanja o lokacijah spletnih vsebin. Vse potencialne lokacije na spletu so predstavljene kot tarče (angl. targets ). Vir mora zagotavljati OpenURL, tarča pa mora vsebovati povezavo do sintakse. Poudarila je prednost eksplicit- nih povezav na nivoju vira z identifikatorjem DOI pred neeksplicitnimi povezavami, pri katerih se uporabljajo drugi identifikatorji. Če sintaksa ne zagotavlja poveza- ve, lahko uporabniki izdelka SFX uporabijo DOI (pred- vsem manjši založniki), sicer pa je možen le dostop do kazala vsebine. Darcy J. Dapra (Google, odgovorna za strateške partnerje) je predstavila mehanizme pove- zovanja znotraj GoogleScholar. Poudarila je Googlovo strategijo povezovanja z vsemi zainteresiranimi partnerji od posameznih knjižnic do državnih konzorcijev ter nujnost uvedbe razreševalnika povezav v knjižnicah. Jill Emery (University of Texas Libraries, vodja nabave) ugotavlja, da opisni metapodatki (format MARC) sploh ne predstavljajo težav v primerjavi s številnimi drugimi metapodatki, ki so potrebni za upravljanje e-virov (ad- ministrativni metapodatki, metapodatki za upravljanje dostopa …). Večino teh metapodatkov je treba vzposta- viti na novo ali ponovno, kar predstavlja obsežno delo, ker sodelujejo s številnimi izdajatelji. 4. Forum o novostih s podro~ja RDA (RDA Update Forum) Marjorie Bloss , vodja projekta RDA, je predstavila zasnovo in pripravo spletnega vira RDA Online. Stanje razvojnega projekta RDA: Opis virov in dostop (RDA: Resource Description and Access) je predstavil John Attig [3], novi član JSC (Joint Steering Committee). Poudaril je cilje, ki jih želijo doseči, novo strukturo pu- blikacije s pojasnili o tekočem delu ter terminski plan. Publikacija ima sedaj dva dela (A in B). Del A vsebuje opis in dostopne elemente, del B pa normativno kontro- lo dostopnih elementov. Predvidevajo, da bodo publi- kacijo objavili v začetku leta 2009 (marec–junij 2007: pregled popravljenega poglavja 3; julij–september 2007: pregled popravljenih poglavij 6–7; december 2007–ma- rec 2008: pregled dela B; julij–september 2008: pregled celotnega predloga RDA; začetek leta 2009: objava). Med razpravo je bilo jasno, da so nekateri knjižničarji precej skeptični glede uvedbe RDA v praksi. Udeleženci smo v posebnem dokumentu [4] prejeli kratek pregled nastajanja RDA, pomembnejše tekoče aktivnosti, pre- gled pomembnih spletnih naslovov; dodani pa so tudi zaključki sestanka, ki je potekal v Britanski knjižnici od 30. aprila do 1. maja (http://www.bl.uk/services/biblio- graphic/meeting.html). 5. Otvoritev konference (Opening Gen- eral Session) Glavni govornik na slavnostni otvoritvi konference je bil senator William W. Bradley . Govoril je o svoji najno- vejši knjigi The New American Story , v kateri se sprašuje, kaj je treba storiti, da postane Amerika boljša in močnejša država, ki bo bolj zvesta sama sebi. 6. Forum za odnose z javnostmi – 10 do- brih tehnologij, ki lahko vplivajo na na~rt komunikacije z javnostmi in va{o knjižnico (PR Forum – 10 Cool Technologies That Can Impact The Public Relations Plan @ your library) S tephen Abram (podpredsednik za inovacije in vodilni strateg pri SirsiDynix) je poznan kot zelo zanimiv gov- ornik na konferencah. Tokrat je knjižničarje spodbujal k aktivnejšemu nastopanju v javnosti in promociji tistih storitev, ki jih ponujajo samo knjižnice. Z Googlom ne morejo tekmovati, lahko pa ponudijo znanje svojih ljudi, ker tega tehnologija ne more zagotoviti. Na praktičnih primerih je pokazal uporabnost najnovejših tehnologij (YouTube, Second Life, Facebook, MySpace, Flickr, Podcasts, Wikipedia, Ning, Twitter, Mozes, NowPublic, MyBlogLog, Blogging, Tagging and Scanning and RSS, SEO: Search Engine Optimization, LinkedIn/Plaxo), ki lahko prispevajo k promociji knjižnic, njihovih proiz- vodov in storitev. Veliko povedanega na predavanju je podrobneje predstavljeno v njegovi najnovejši knjigi A Guide for Information Leaders , ki jo imamo tudi v naši knjižnici. 7. S tehni~nega vidika: razgovor o najsodobnej{i avtomatizaciji knjižnic in tehnologiji (Speaking Technically: A Con- versation about Cutting-Edge Library Au- tomation and Technology) Andrew Pace (North Carolina State University, vodja In- formacijske tehnologije) in Marshall Breeding (Vander- bilt University Library, direktor za inovativne tehnologije in razvoj) sta postavljala vprašanja vodjem tehnoloških oddelkov iz vodilnih podjetij na področju avtomatizacije knjižnic in iskalnikov: SirsiDynix, ExLibris, Innovative Interface, OCLC, Google itd., po eno vprašanje pa so si udeleženci zastavili med seboj. Vprašanja so se nanašala predvsem na odnose med stroški, vrednostjo in časom pri razvoju programske opreme, na reševanje problemov partnerstva s knjižnicami različnih vrst in njihovih različnih zahtev in prioritet po razvoju proizvodov, odprtost ali zaprtost programskih rešitev, vzdrževanje starih knjižničnih sistemov, združevanje razvoja številnih