OZ 2007/3

104 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Dežela Knjižnice Gradivo Uporabniki Izposoja 2 Gradiščanska 96 368.567 15.352 164.605 Koroška 69 509.060 30.790 425.442 Nižja Avstrija 259 1.480.597 111.438 1.945.280 Gornja Avstrija 340 1.760.723 166.215 3.429.900 Salzburška 123 633.502 74.019 1.589.041 Štajerska 244 1.272.209 115.949 1.688.831 Tirolska 187 890.982 91.372 1.329.837 Predarlška 100 702.808 62.852 1.943.716 Dunaj 145 2.001.151 154.671 5.776.379 Avstrija 1.563 9.619.599 822.658 18.293.031 Zanimiva je primerjava podatkov od leta 1992 do 2005. V tem času se je znižalo število javnih knjižnic od 1.884 v letu 1992 (in 2.139 v letu 1995) na 1.563 v letu 2005. Zmanjšalo se je tudi število uporabnikov (888.594 v letu 1992, 928.834 v letu 1997, 882.658 v letu 2005). Število medijev se je v istem času povečalo z 8.428.425 v letu 1992 na 9.619.599 v letu 2005. Prav tako je zrasla izposo- ja s 13.044.842 v letu 1992 na 18.293.031 v letu 2005. 3 V letu 2005 je obstajalo 737 šolskih knjižnic. V njih je bilo 2.977.050 enot gradiva, 275.028 uporabnikov pa si je sposodilo 1.681.656 enot gradiva. Glavna značilnost avstrijskega knjižničnega sistema je, da področje javnih knjižnic ne ureja noben zakon. 4 Ni za- kona, ki bi določal, kdaj, kje in kako je treba urediti javno knjižnico. Prostorski in drugi standardi ne obstajajo, prav tako ni urejeno vprašanje strokovnega kadra. Temu pri- merno so javne knjižnice v Avstriji različno urejene in različno opremljene. Povprečna občinska knjižnica ima 8.314 enot knjižnič- nega gradiva, povprečna knjižnica delavskih zbornic 4.954, Cerkve 3.709, kooperativna pa 5.204. V občinskih knjižnicah je bilo leta 2005 izposojenih 12.773.355 enot, pa tudi dve tretjini vseh obiskovalcev sta bili zabeleženi v občinskih knjižnicah. Ustanavljanje in vodenje javnih knjižnic je prostovoljna ponudba ustanoviteljev, ki morajo skrbeti tudi za finan- ciranje. 38,3 odstotka javnih knjižnic vodijo občine, 18,7 odstotka Cerkev, 8,1 odstotka stanovska zastopstva delo- jemalcev (delavske zbornice in Zveza avstrijskih sindika- tov), 20,5 odstotka jih je kooperativnih, kjer stroške nosi- jo občine skupaj s Cerkvijo in/ali delavskimi zbornicami, samo približno 4,5 odstotka knjižnic pa ima druge usta- novitelje, večinoma društva. Med njimi je tudi Slovenska študijska knjižnica. ZAPOSLENI V KNJIŽNICAH IN IZOBRAŽEVANJE Javne knjižnice so v letu 2005 imele 6.766 volonterskih knjižničarjev, 564 jih je knjižničarsko dejavnost oprav- ljalo poleg glavnega poklica, 786 pa je bilo poklicnih knjižničarjev. V šolskih knjižnicah je nastavljen en sam poklicni knjižničar, 1.732 je volonterjev, 1.090 pa to delo opravlja dodatno ob glavnem poklicu. Za samo 159 jav- nih knjižnic (11 odstotkov, večinoma so v večjih mestih) v Avstriji skrbijo poklicni knjižničarji. Ravno te knjižnice imajo 48 odstotkov vsega gradiva, 53 odstotkov vseh uporabnikov in skoraj tri četrtine vse izposoje. Izobraževanje knjižničarjev in knjižničark v javnih in šolskih knjižnicah poteka v Zveznem inštitutu za izob- raževanje odraslih St. Wolfgang v Stroblu. Izobraževanje poteka v treh enotedenskih tečajih, obsega pa naslednja področja: organizacija in potek dela v javni knjižnici, izposoja, temelji literarne vede, zgodovina, vpliv in funk- cija knjižnic. V drugem delu poglabljajo znanje predvsem o svetovni književnosti, otroški in mladinski književnosti in neleposlovnih knjigah, o modelih posredovanja litera- ture, metodah poslovodstva, načrtovanju prireditev, delu z javnostmi. V tretjem delu obravnavajo aktualne teme, kot so infomiranje in preživljanje prostega časa, samopred- stavitev knjižnice, posebna vprašanja vodenja knjižnice, argumentacije in prezentacije projektov. 5 Tečaji so orga- nizirani posebej za volonterske in poklicne knjižničarje. Večina knjižničarjev ima maturitetno ali nižjo izobrazbo, le redki so univerzitetno izobraženi. Bibliotekarji v znan- stvenih knjižnicah se lahko izobražujejo na visoki stro- kovni šoli v Eisenstadtu, kjer obstaja 6-semestrski študij informacijskih znanosti. Regionalne razlike Zaradi manjkajoče zakonske ureditve je knjižničarstvo v posameznih zveznih deželah in tudi znotraj njih zelo različno razvito. Standard je odvisen od zavzetosti ob- čin, mest in drugih nosilcev. Statistični podatki kažejo, da je število gradiva na prebivalca po zveznih deželah še precej izenačeno. Ogromne pa so razlike pri tem, koliko- krat je kakšno gradivo izposojeno. Pri teh podatkih so na čelu Dunaj, Predarlška, Salzburška in Zgornja Avstrija s faktorjem 1,9, daleč zadaj pa sta Koroška z 0,8 in Gradiš- čanska z 0,4. Podoben vrstni red je tudi pri številu izposoj na prebivalca. Leta 2005 je bilo na Koroškem 69 javnih knjižnic s 509.060 enotami gradiva, 30.790 uporabniki in 425.442 izposojenimi enotami. 6 Knjižnice so imele 70 volonter- skih, 48 polpoklicnih in 25 poklicnih knjižničarjev in knjižničark. Morda je zanimiv podatek, da v glavnem mestu Koroške nimamo občinske knjižnice. V Celovcu Tabela 1: Statistika po zveznih deželah