OZ 2007/3

176 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 lavnice, merijo uporabo elektronskih virov. V času, ko je potekala konferenca, so tudi predstavili prenovljeno splet- no stran http://www.libereurope.eu/. Radi bi tudi prodrli na jug Evrope; izpostavil je željo, da bi se jim pridružile italijanske in grške knjižnice. Merjenje kakovosti v knjižnicah (Measuring Quality in Libraries) Didar Bayir (Koc University, Istanbul, Turčija) in Wil- liam Simpson (John Rylands University Library, Manc- hester,Velika Britanija) sta imela predstavitev rezultatov s seminarja Sektorja za knjižnično vodenje in upravljanje z naslovom “Merjenje kakovosti v knjižnicah”, ki je po- tekal v Parizu, 23. 3. 2007 (Presentation of the results of the Library Management and Administration Division’s Seminar, ’Measuring Quality in Libraries’, held in Paris on 23 March 2007). Najprej je Didar Bayir predstavila nekatera orodja za merjenje kakovosti dela knjižnic: LIBQUAL, SCONUL (Quality Assessment, Performance Indicators, Satisfacti- on Survey, Total Quality Management), OCLC-1 (Measu- ring the quality of collections through WorldCat Collecti- on Analysis), OCLC-2 (for individual Libraries), VAMP (VAlue Added Measurement Programme). Po njenem mnenju bi morali biti vsi zaposleni vključeni v proces merjenja kakovosti. Nato je William Simpson predstavil problematiko različ- nega razmišljanja knjižnic v svetu, npr. znamenita Jagiel- lonska knjižnica v Krakovu sploh nima prostega pristopa in o njem tudi ne razmišlja. Kako premostiti te razlike? Glede merjenja kakovosti je poudaril, da ga ne smemo izvajati prepogosto, ampak usklajeno z drugimi knjižnica- mi, s katerimi se želimo primerjati. Pierre-Yves Renard (Institut National de la Statistique et des Études Économiques, Paris) ISO 2789 in ISO 11620: kot referenčna dokumenta pri procesu ocenjevanja (ISO 2789 and ISO 11620: standards as reference documents in an assessment process) je govoril o omenjenih standardih ter o razlikah, do katerih prihaja v resničnem življenju v knjižnicah in v besedilu obeh standardov. Stadardizacija zahteva veliko časa in splošni konsenz. Na~rtovanje nasledstva (Succession Planning ) Anne Murray (Cambridge University Library, Velika Britanija) Vzgajanje: Z načrtovanjem nasledstva do lastnih vodij (Growing Your Own: Developing leaders through succession planning) je govorila o tem, da mora- jo knjižnice tako kot podjetja poskrbeti za izobraževanje svojega kadra na vseh nivojih. Osredotočila se je na za- poslene, ki so talentirani, delavni in pripravljeni prevzeti tudi odgovornost na vodilnih in odgovornih delovnih mestih. Po njenem mnenju ne drži, da so vodje rojeni, temveč so njihove sposobnosti predvsem plod kontinuira- nega izobraževanja in pridobivanja izkušenj v praksi. Knjižnice bi morale tako kot podjetje nameniti pozornost in sredstva za to, da bi vodilni kadri zrasli iz srede za- poslenih. Ovira pri tem je velikokrat strah, da bi izučeni kadri nato zapustili podjetje. Da se to ne bi zgodilo, je treba ljudi ustrezno stimulirati in jih vključiti v odločanje pri razvojnih strategijah podjetja. Henryk Hollender (Politechnika Lubelska, Lublin, Polj- ska) Kdo bo prevzel knjižnice Nove Evrope? (Who will take over the Libraries of the New Europe?) je govoril o knjižnicah v t. i. novi Evropi (po širitvi z desetimi novimi članicami leta 2004). Kaj je prineslo zadnje obdobje? Povečanje obsega ekonomije, migracij in z njo povezane delovne sile, povečanje tržišča itd. Posledica sprememb zadnjega obdobja pa je po njegovem mnenju tudi to, da je inteligenca srednjega sloja ostala brez vodstvenih in odlo- čujočih možnosti. Te spremembe imajo velik vpliv tudi na knjižnice, o katerih delovanju, in o bibliotekarjih samih, so v javnosti že tradicionalno prisotne napačne, predvsem podcenjujoče predstave. Dejal je, da na Poljskem za študij bibliotekarstva med študenti ni zanimanja, saj si ta poklic predstavljajo kot neatraktiven in nestimulativen. Kaj torej lahko spremenimo ali naredimo na novo? Težiti moramo k sodobni knjižnični zakonodaji, vpeljevanju najnovejših standardov, promociji uspešnih projektov in globalizaciji profesije. Vpliv razvoja elektronske knjižni~ne zbirke (The Impact of Electronic Collection Develop- ment) Kristiina Hormia-Poutanen (FinELib, National Electronic Library, Finska) Izboljšanje dostopa do informacij – opre- delitev ključnih elektronskih virov za raziskave in socialno varstvo (Improving access to information – defining the core electronic resources for research and welfare) je naj- prej predstavila nekaj dejstev o finski nacionalni knjižnici. Mreža knjižnic je dobro organizirana. Ker je na Finskem le 5 milijonov prebivalcev, se knjižnice združujejo, npr. Konzorcij univerzitetnih knjižnic, FinELib konzorcij. Ker si prizadevajo za enake možnosti za vse, vlada veliko investira v elektronske vire za podporo izobraževanja. Cathy Boylan (Group Sales Director, Coutts Information Services: kot partner konference LIBER) E-knjige – Na poti do odkritja (E-Books – Routes to Discovery)