OZ 2007/3

180 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Fourie_Burger-en.pdf. V uvodu je povedala, da v pro- jektu, v okviru katerega so analizirali stanje bibliografske kontrole v državi, ni sodelovala kot knjižničarka. Biblio- grafsko področje je zelo kompleksno, saj je v rabi 11 raz- ličnih jezikov. Navedla je številne probleme, med drugim tudi, da je za nekatera obdobja značilna slaba publicistič- na dejavnost, da praktiki s področja knjižničarstva redko pišejo o svojih izkušnjah, da ni tradicije sodelovanja med institucijami ipd. Novi poklici: Razvoj novih poklicev za prihod- nost Tracie Hall (Dominican University, Illinois, ZDA) je govorila o problemu zagotavljanja ustreznih storitev za prebivalstvo različnih kultur ( Diversity counts: challenges for new professionals in promoting a diverse workforce ). V ZDAmed knjižničarji prevladujejo belci (med 10 knjižni- čarji je kar 9 belcev), kar ni sorazmerno s številom prebi- valstva, ki mu storitve ponujajo. Glede na to, da se mlajša generacija knjižničarjev preusmerja v druge poklice, je predlagala, naj se dopusti ljudem z drugimi poklici vstop v knjižničarstvo. Ujala Satgoor (University of Pretoria, Juž- na Afrika) je govorila o tem, kako pomembno je razvijati sposobnosti vodenja v knjižnicah ( Developing leadership skills ), pri čemer je imela v mislih mentorstvo in usmer- janje, ne pa upravljanja. Andrew Cranfield (EBLIDA, Nizozemska) je govoril o možnostih motiviranja mladih za poklic knjižničarja (Rising to the challenge: contributing to the strategy of your organisation). Veronda J. Pitchford (Urban Libraries Council, ZDA) pa je predstavila pozitivne izkušnje pri izobraževanju knjižničarjev na osnovi progra- mov izmenjave ( Developing skills through exchanges: the “Inform the World” programme ). V enomesečnem progra- mu izmenjave je sodelovala pri delu šolskega knjižničarja v Afriki in se pri tem tudi sama veliko naučila. V komen- tarjih je kar nekaj udeležencev izrazilo zaskrbljenost, ker veliko mladih zapušča poklic knjižničarja zaradi boljšega plačila v privatnem sektorju. Komentatorji so spraševali, kako motivirati ljudi za delo. Pojasnjevali so, da je težava najbrž ta, da večina ni pripravljena prevzeti odgovornosti tudi v drugih strokah, ne samo v knjižničarstvu. V enem od komentarjev je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, zakaj so vodje katalogizacije pretežno belci. Bibliografije, nacionalne knjižnice, klasifikaci- ja in indeksiranje: Ponovni razmislek o nacio- nalnih bibliografijah v digitalni dobi Ingrid Parent (Library and Archives, Kanada) je govorila o pomenu nacionalne bibliografije v digitalni dobi ( The importance of national bibliographies in the digital age , http://www.ifla.org/IV/ifla73/papers/089-Parent-en.pdf ) . Čeprav je institut nacionalne bibliografije v digitalni dobi še vedno pomemben, so spremembe nujno potrebne. Večjo pozornost je treba posvetiti spoznavanju uporabnikov na- cionalne bibliografije, novim možnostim produkcije, da se doseže večja pravočasnost objave, novim selekcijskim merilom, delitvi odgovornosti z novimi partnerji, spre- membam standardov v smeri poenostavitve ter nasploh večji odprtosti in demokratičnosti v procesu izdelave nacionalnih bibliografij. Maja Žumer je predstavila delo pri pripravi novih smernic za nacionalne bibliografije v digitalni dobi ( The new Guidelines for national bibliog- raphies in the digital age , http://www.ifla.org/IV/ifla73/ papers/089-Zumer-en.pdf ). Začetek priprave novih smernic sega v leto 2003, objavljene pa naj bi bile spomladi 2008. Predstavila je tudi strukturo publikacije: uvod, pomen na- cionalne bibliografije, selekcijska merila, katalogizacija, sodelovanje z izdajatelji, splošna organizacijska priporočila in funkcionalnost elektronskih nacionalnih bibliografij. Predavanje Alana Danskina (Britanska knjižnica) je od- padlo. Beacher Wiggins (Kongresna knjižnica, ZDA) se je v predstavitvi osredotočil na selekcijska merila pri pripravi nacionalnih bibliografij. Osnovna merila se niso spreme- nila, saj še vedno vključujejo publikacije, izdane v domači državi, publikacije o domači državi in publikacije prebival- cev domače države. Stroški vključujejo tako stroške vira kot stroške obdelave, hranjenja, vzdrževanja in ohranjanja vira. Patrice Landry (Swiss National Library, Švica) je predstavil aktivnosti delovne skupine, ki pripravlja smer- nice za indeksiranje v okviru nacionalnih bibliografij ( Best practices for subject access to national bibliographies: interim report by the Working Group on Guidelines for Subject Access by National Bibliographic Agencies , http:// www.ifla.org/IV/ifla73/papers/089-Bourdon_Landry- en.pdf). Začetna verzija dokumenta bo objavljena v letu 2008. Plenarno predavanje Adama Samassekou (predsednik African Academy of Languages, Južna Afrika, http://www.itu.int/wsis/sa- massekou_bio.html), aktiven v okviru WSIS (World Summit of Information Society), je govoril o pomenu jezika kot najpomembnejši človekovi značilnosti. Pred- stavil je Afriško akademijo jezikov, ki se ukvarja s poli- tiko jezikoslovja na afriškem kontinentu in je edinstvena svetovna institucija. Zavzema se za enakopravnost in raznolikost jezikoslovja. Tehnologija pomeni velik po- tencial za področje jezikov in kulture nasploh, vendar je v kibernetskem prostoru zaenkrat prisoten le zelo majhen del od 6.000 jezikov, govorjenih po vsem svetu. Predsta- vil je tudi svetovno omrežje maaya (http://www.maayajo. org/), ki je bilo vzpostavljeno na kongresu WSIS v Tuni- su, da promovira jezikovno raznolikost.