OZ 2007/3

M T 183 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 Plenarno predavanje Jane Duncan (izvršna direktorica Freedom of Expression Institute, Južna Afrika) je pripovedovala o primerih kr- šitev pravic svobodnega izražanja v javnih ustanovah in drugih organizacijah v Južni Afriki. Novosti v digitalnem arhiviranju in ohranjanju gradiva Neformalno predstavitev novosti na področju digitalnega arhiviranja in ohranjanja gradiva sta organizirali nacio- nalni knjižnici Nizozemske in Avstralije. Predstavitve so imeli: Douwe Drijfhout (National Library of South Afri- ca), Helen Shenton (Britanska knjižnica), Marg Stewart (Library and Archives Canada), Reinhard Alternhoner (National Library of Germany), Bohdana Stoklasova (National library of the Czech Republic), Pavel Krbec (Charles University Prague), Hilde van Wijngaarden (National Library of the Netherlands), Rifaat Hilal (Na- tional Library and Archives of Egypt), Eva Muller (Na- tional Library of Sweden) in Pamela Gatenby (National Library of Australia). Nalogo moderatorja je opravljala Hilde van Wijngaarden, ki je po vsaki predstavitvi skupaj z referentom ocenila, v kateri fazi je posamezni projekt. Določila je sedem faz: • raziskave • analiza stanja (Nemčija, Egipt) • eksperimentiranje (Južna Afrika, Kanada, Češka) • faza prototipov (Nizozemska) • razvoj (Anglija, Kanada, Češka) • uvajanje (Nemčija) • produkcijska faza (Nizozemska) Projekti nekaterih nacionalnih knjižnic so v več razvojnih fazah, predvsem zato, ker ločeno rešujejo probleme arhi- viranja in ohranjanja e-virov. Pri naštetih projektih poteka razvoj najhitreje na Nizozemskem, kjer se ukvarjajo s problemi migracije in razvoja emulatorjev za ohranjanje elektronskega gradiva. Katalogizacija – Partnerstvo v katalogizaciji: principi, standardi in projekti Elena Escolano Rodríguez (Biblioteca Nacional, Španija) in Dorothy McGarry (University of California, ZDA) sta predstavili konsolidirani ISBD ( Consolidated ISBD: A Step Forward , http://www.ifla.org/IV/ifla73/ papers/145-EscolanoRodriguez_McGarry-en.pdf), ki nadomešča specializirane ISBD-je. Primere bodo v pu- blikacijo z zamenljivimi listi dodali v naslednjih dveh letih. Hester Marais (University of South Africa) je predstavila različne kooperativne sisteme katalogizacije v Južni Afriki s poudarkom na sistemu GAELIC ( Gauteng and Environs Library Consortium , http://www.ifla.org/ IV/ifla73/papers/145-Marais-en.pdf). Predstavila je pri- merjavo stroškov kreiranja in redigiranja zapisa v lokal- nih katalogih s ceno za zapis, ki ga prispevajo v OCLC. Razlika v vložku je velika, približno 1 : 4, saj je močno prisotna miselnost, da zapisov v lokalnih katalogih “ni- hče ne bo videl”. Mary Adwoa Arkorful (University of Education, Gana) je predstavila online kataloge v afriških visokošolskih knjižnicah (http://www.ifla.org/IV/ifla73/ papers/145-Arkorful-en.pdf), ki se gradijo pretežno ob podpori različnih sponzorjev (Svetovna banka, Ford, Car- negie Corporation, Rockefeller Foundations, MacArthur Foundation, Mortenson Center, VTLS, OCLC in drugi). Na področje katalogizacije se je navezala tudi Barbara Tillett , ki je predstavila peto srečanje mednarodnih izve- dencev za pripravo mednarodnih katalogizacijskih pravil ( 5th International Meeting of Experts for an International Cataloguing Code ) in aktivnosti v zvezi z dokumentom Statement of International Cataloguing Principles . Sled- njega naj bi poenostavili in tako približali uporabnikom. Referen~ni in informacijski servisi – Iti naprej in ostati spredaj: izobraževanje za namene referen~nega in informacijskega servisa pri- hodnosti Gitte Larsen (Royal School of Library and Information Science, Danska) je opisala potrebe po strokovnem zna- nju in stalnem strokovnem izpopolnjevanju referenčnih in informacijskih delavcev v hibridni knjižnici ( Pre- paring library staff for reference and information work in the hybrid library – the need for skills and continuing professional development , http://www.ifla.org/IV/ifla73/ Programme2007.htm). Na leto organizirajo 200 do 250 tečajev, od tega je 60–77 tečajev novih. Zelo pomembno je, da se izobražuje in izpopolnjuje kolektiv v celoti in ne samo posamezniki. Referenčne knjižničarje izobražuje- jo za naslednja področja: intervju uporabnikov, iskalne veščine, poznavanje virov, poznavanje orodij, veščine pisnega komuniciranja, razumevanje etičnih vprašanj, veščine večopravilnosti in hitrega razmišljanja. Približno 30 odstotkov sredstev namenijo razvoju novih servisov, 10 odstotkov delovnega časa pa namenijo učenju. Paula Rumbaugh (OCLC) je predstavila rezultate ocenjevanja referenčnih storitev nekaterih knjižnic, ki uporabljajo QuestionPoint ( Are librarians missing a continuing education opportunity? An international comparison of virtual reference services , http://www.ifla.org/IV/ifla73/ papers/151-Olszewski_Rumbaugh-en.pdf). Analizirali so 527 transakcij e-pošte v tipičnem tednu v aprilu 2006, in sicer za 23 knjižnic iz 10 držav. Med njimi je bila tudi ena slovenska knjižnica. Ocenjevali so prijaznost knjiž- ničarja, popolnost odgovora, sledenje uporabniku, druge dejavnike kakovosti in vidne kulturne razlike. Leanne Brown (University of South Africa Library) je predsta-