OZ 2007/3

M T 105 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 3 je poleg univerzitetne, muzejske in Slovenske študijske knjižnice še ena večja knjižnica, in sicer knjižnica De- lavske zbornice, ki hrani okoli 85.000 enot. Vendar tudi v njej razen koroškoslovenskega leposlovja, ki izhaja na Koroškem, skoraj ni gradiva v slovenskem jeziku. Gradivo v javnih knjižnicah Pri avstrijskih javnih knjižnicah je opazna še ena poseb- nost – težišče knjižničnih fondov predstavljajo leposlovne publikacije. V letu 2005 je izšlo v nemškem jeziku kakih 90.000 knjig (prvih izdaj), od tega 25 odstotkov leposlov- nih, 7 odstotkov otroških in mladinskih ter 68 odstotkov stvarnih naslovov. V knjigarnah je bilo prodanih 23 od- stotkov leposlovja, 13 odstotkov otroške in mladinske literature in 64 odstotkov stvarnega gradiva. Knjižnična zaloga večjih avstrijskih javnih knjižnic (takih z več kot 10.000 enotami) je bila razdeljena takole: leposlovje 31 odstotkov, otroško in mladinsko gradivo 26 odstotkov, stvarno gradivo 43 odstotkov. Pri manjših knjižnicah je bilo razmerje naslednje: leposlovje 39 odstotkov, otroško in mladinsko gradivo 38 odstotkov, stvarno gradivo 23 odstotkov. Znanstveno gradivo v javnih knjižnicah tako rekoč sploh ni prisotno, prav tako je strokovno gradivo na voljo le v omejenem obsegu. 7 Tudi avstrijske javne knjiž- nice se vedno bolj zavedajo pomena stvarnega gradiva, če naj bi javne knjižnice res postale informacijski in izobraževalni centri, kot je zapisano v dokumentu “Leitbild öffentlicher Bibliotheken Österreichs”. 8 Vendar pa je tudi zaradi omejenih sredstev nakup stvarnega gra- diva še vedno zelo zapostavljen (žal objavljena statistika ne pove nič o letnem prirastu in odpisu knjižničnega gra- diva, čeprav se zbirajo tudi ti podatki). Knjižnice kupu- jejo predvsem knjige, ki jih bralci radi berejo v prostem času, saj se bojijo, da bi se drugače količnik obrata še poslabšal. Tako javne knjižnice v veliki meri ostajajo na ravni nekdanjih ljudskih knjižnic. Zadnja leta pospešujejo tudi nakup avdiovizualnega gradiva. Ra~unalni{ka opremljenost Tudi na področju računalniške opremljenosti obstajajo pri javnih knjižnicah velike razlike. Leta 2005 je na Dunaju samo 56,3 odstotka teh knjižnic poslovalo z računalniško podporo, na Predarlškem pa 90,2 odstotka. V povprečju pa 74,9 odstotka avstrijskih javnih knjižnic (61,3 odstotka koroških) uporablja računalniške programe. Zanimiv je pregled v tabeli 2 in v tabeli 3. V zadnjih letih je BVÖ v sodelovanju s pristojnim kul- turnim ministrstvom spodbujal knjižnice k avtomatizaciji poslovanja in ureditvi dostopa do interneta. Na njegovem strežniku imajo knjižnice možnost objaviti svojo spletno stran. Vsaka knjižnica ima brezplačno zagotovljenih 10 MB prostora. 12 Prav tako lahko v okviru projekta BVÖ “Bibliotheken Online” knjižnice omogočijo upo- rabnikom dostop do kataloga preko interneta, in sicer na internetnem portalu http://www.bibliotheken.at . Za ta projekt je dal pobudo BVÖ leta 1999. Konec leta 2005 so bili dosegljivi katalogi okoli 610 knjižnic, ki svoje podatke redno (enkrat tedensko) po- šiljajo BVÖ, ta pa podatke brezplačno postavlja na svoj strežnik. Daljnoročni cilj je, da integrirajo več kot 1000 knjižnic. Trenutno je na tem portalu dostopen katalog 24 koroških splošnih in šolskih knjižnic. Knjižnici Delavske zbornice v Celovcu in Beljaku pa imata svoj spletni kata- log na lastnem strežniku. Za katalogiziranje lahko knjižnice uporabljajo tri različne programe, zanje pa se odločijo po svoji presoji. Gre za programe: Zvezna dežela Avtomatizirano poslovanje v odstotkih Število mest za Opac Število raču- nalnikov za obiskovalce Gradiščanska 10 71,20* 65* 178* Koroška 61,30 11 24 Nižja Avstrija 71,20 65 178 Gornja Avstrija 82,90 92 146 Salzburška 74,60 46 84 Štajerska 78,90 48 131 Tirolska 80,70 45 103 Predarlška 90,20 32 50 Dunaj 56,30 95 114 Avstrija 74,9 452 860 Knjižnice glede na ustanovitelje Avtomatizirano poslovanje v odstotkih Število mest za OPAC Število raču- nalnikov za obiskovalce občinske 56,57 209 419 kooperativne 83,54 142 288 cerkvene 51,93 47 67 delavske zbornice, sindikati 40,31 9 31 druge 91,43 30 55 skupaj 71,23 437 860 Tabela 2: Računalniška opremljenost javnih knjižnic v letu 2005 po deželah 9 Tabela 3: Računalniška opremljenost javnih knjižnic v letu 2005 po ustanoviteljih 11