OZ 2007/4

M T 199 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 danes akcijski načrt. Premik k digitalni stvarnosti je naj- pomembnejša sprememba v informacijski produkciji in diseminaciji po iznajdbi tiska v 15. stoletju. Kanadska digitalna informacijska strategija zagotavlja, da bo naše vitalno digitalno informacijsko bogastvo kreirano, uprav- ljano in varovano za prihodnost, za kar so predvidena sredstva za bogatenje vsebin, za zagotavljanje zaščite in za maksimiranje dostopnosti. Kot država smo vse bolj odvisni od informacij in te so vse bolj in bolj digitalne, kar zahteva primeren, odgovar- jajoči okvir. Rezultati, ki bi jih radi dosegli, vključujejo najširši dostop do informacij za vse Kanadčane, iz vseh skupnosti, vključno z našimi mnogimi večkulturnimi okolji. To je nujno zaradi stalnega učenja kot tudi zaradi razumevanja in pravilnejšega presojanja kanadske kultur- ne dediščine. Strategija je skoraj končana in lahko si jo pogledate na spletni strani kanadske vlade. Sledili bodo še nadaljnji koraki, kot so: ocena stroškov, sproženje nacionalne akci- je digitalizacije (omenjeni Projekt Kanada), začetek iz- gradnje mreže Trusted Digital Repositories po celi državi in prizadevanja za povečanje dostopnosti gradiva z ure- ditvijo avtorskih pravic. Proučujemo možnosti in modele za nadomestila določenim skupinam nosilcev avtorskih pravic. Očitno postaja, da so avtorske pravice in pravice intelektualne lastnine največja ovira za izvedbo vsakršne- ga širokega projekta digitalizacije. Splet je prekrasno orodje, s pomočjo katerega dajemo neko vsebino na voljo najširšemu krogu in vračamo na ta način v življenje tudi vire, ki so bili dolgo skriti. Ni več nedotakljivih domen akademikov, knjižničarjev in arhivarjev, ampak je vse razkošje virov postalo sestavina našega skupnega družbenega spomina, ki se uporablja na način, kakršnega si nismo mogli doslej niti predstavljati. Splet je npr. tudi izjemen pospeševalec genealogije, ki igra ključno vlogo pri odkrivanju tako osebne kot narod- ne identitete. V LAC smo ustanovili Kanadski genealoški center. Naše zbirke knjig, rokopisov, filmov, fotografij, vladnih zapisov, zemljevidov, glasbe, znamk itd. zagotav- lja virtualno neomejene vire družinske zgodovine in vse to je zlahka dostopno online. Nedavno smo digitalizirali kanadske popisne pole od po- pisov v letih 1901, 1906 in 1911 in zagotovili dostopnost preko spletne strani. Imamo tudi genealoške projekte v povezavi z drugimi državami – digitalizacija irskih po- pisov prebivalstva je skupen dosežek Državnega arhiva Irske in LAC, pri tem smo mi digitalizirali 3.000 irskih mikrofilmov o popisih 1901 in 1911. S tem so postali za- pisi dostopni vsakomur, ki ima omrežen računalnik. Naslednji primer mednarodnega partnerstva, ki ga je omogočila digitalna doba, je orodje za katalogizacijo, ki ga mnogi od vas že poznate. Štiri nacionalne knjižnice so razvile nov standard za opis virov in dostop, prirejen za digitalna okolja, v kakršnih delujejo sodobne knjižnice. British Library, Library of Congress in National Library of Australia v partnerstvu z nami razvijajo RDA, ki bo nasledil AACR. To novo bibliografsko orodje bo na voljo leta 2009. Navedeni primeri v prihodnost naravnanih projektov in partnerstev za dostop in zaščito digitalnih informacij so življenjsko pomembni. V potrditev naj služi ocena, da 44 odstotkov spletnih strani na internetu ugasne v okviru enega leta (Barksdale, 2007); to je eksistencialno dejstvo za naše kulturno, družbeno in politično življenje in delo, je nov pečat naše identitete. Kot bistveno sestavino naše obveznosti, ker smo tudi trajni spomin kanadske vlade, smo pred kratkim postavili arhivski splet Vlade Kanade, ki pobira elemente spletnih strani vseh vladnih oddelkov in agencij. V zadnjih šestih mesecih smo opravili dve kompletni žetvi (angl. harvest ) spletnih strani zvezne vlade. Našli smo okoli 100 milijonov digitalnih objektov in jih indeksirali. Prva žetev je na naši spletni strani takoj doživela na tisoče iskanj s celega sveta. Večina teh vsebin bi bila v okviru politike urejanja spletnih strani, kakršno imajo vladne agencije, izgubljena. Eden največjih izzivov, s katerim smo soočeni pri uprav- ljanju velikanskega obsega digitalnih podatkov, je zago- tavljanje katalogizacijskih zapisov ali metapodatkov za opis teh zbirk. Kako lahko katalogiziramo 100 milijonov digitalnih objektov? To je preprosto nemogoče. Lotili smo se poizkusa z uporabo tehnologije Web 2.0 za social- no mreženje in vključevanje skupnosti v delo z uporabni- ki in interesnimi skupinami, kot so lokalna zgodovinska društva ter na ta način opisujemo digitalne enote in zbir- ke, ki jih sicer hranimo, vendar nimamo virov za njihovo obdelavo. Skupine uporabnikov lahko dodajajo njihove lastne metapodatke v našo zbirko na spletu. Ti metapo- datki ne bodo sledili striktnim knjižničnim ali arhivskim katalogizacijskim načelom, vendar se nam zdijo boljši kot nikakršen opis, zato prispevek uporabnikov s hvaležnost- jo upoštevamo. Navedla sem le nekaj primerov digitalnih projektov, da bi vzbudila vaše zanimanje. Z njimi sem hotela ponazoriti, kaj lahko storimo, če tehnologija, domišljija, ljudje in vsebine delujejo povezano in v čim širšem okviru. SKLEP Pred nami se jasno izrisujejo neverjetne nove možnosti. Vsi moramo razmišljati in se pogovarjati o njih in iskati odgovore na vprašanje, kam nas vodijo. Kakšne so naše