OZ 2007/4

M T 207 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 • kjer obstaja domorodno prebivalstvo, • kjer so se v preteklosti naselila različna ljudstva, • kjer se dogaja intenzivno preseljevanje, • kjer si najdejo zatočišče begunci, • kjer se prepletajo vse prej navedene situacije. Knjižnice so tesno povezane s temi razmerami, bodisi v pozitivni luči, kot v Skandinaviji, kjer jim je zaupana ena od nosilnih vlog pri spodbujanju medkulturnega dialoga; bodisi v negativni luči, kot v Franciji zadnjega časa, kjer so mnoge desničarske mestne uprave knjižnicam prepo- vedale nabavljati vire v jezikih priseljencev. Mnoge naloge, ki jih opravljajo knjižnice, neposredno ali posredno zadevajo kulturno raznolikost: • omogočajo uživanje lastne kulturne dediščine, • zagotavljajo stik s kulturo matičnega naroda, • podpirajo uporabo materinščine, • vzpodbujajo učenje jezika nove domovine, • posredujejo informacije iz življenja lokalne skupnosti, • predstavljajo dosežke drugih kultur, • učijo o ozadjih kulturne različnosti. Do teh vlog je zelo pozorna tudi mednarodna knjižnična federacija IFLA, ki je sprejela posebne smernice o knjiž- nični službi v večkulturnih skupnostih. (IFLA, 1998) Knjižnica ni samo varno pribežališče, ampak je odločilni dejavnik družbene povezanosti v družbi kulturne razno- likosti. COBISS izhaja iz prepoznavanja navedenih družbenih vlog knjižnic in jih podpira pri njihovem izvajanju. Zanj je “medkulturna kompetenca”, ki pomeni sposobnost komuniciranja in sožitja v večkulturnem okolju (Sprung, 2003), enako potrebna kot za same knjižnice. Izhajati mora iz enakih splošnih okvirov razumevanja globalnega razvoja, ki so po Marilyn Turkovich (1997) – nekoliko prirejeno za knjižnice – naslednji: • Povezanost sveta je vsesplošna, zaradi česar tradicio- nalni kulturni vzorec “mi” in “vsi drugi” ni več upora- ben. • Globalne spremembe so vsem na očeh in nihče se ne more delati nevednega v zvezi z njimi – informacij- skega prostora tudi praktično ni mogoče več “zapreti”. • Kulturne prakse se širijo v vse smeri in “enokulturne” usmeritve so vpričo vsakdanjih izkušenj ljudi povsem zunaj časa. • Ljudje so vključeni v dogajanja na različnih ravneh, od intimne do globalne, in knjižnica jih mora pri tem podpirati. COBISS V VE^KULTURNEM OKOLJU “Večkulturna knjižnica” je uveljavljen pojem v med- narodni knjižnični skupnosti. O tem govori “Manifest o večkulturnih knjižnicah”, ki je v postopku usklajevanja med Iflo in Unescom. (IFLA, 2007) Zasnovan je na treh načelih: • V večkulturne knjižnice se morajo preoblikovati vse vrste knjižnic, ne le splošne knjižnice, kot se običajno misli. • Večkulturni servisi niso neke posebne storitve knjižni- ce, ampak so integrirani v temeljni program knjižnice. • Pri načrtovanju dejavnosti je treba predvideti posebno skrb za kulturno-jezikovne manjšine in marginalne skupine. Večkulturne knjižnice morajo biti kulturna središča, v katerih se odslikava tako lokalno kot globalno kulturno dogajanje. Njihova vrata morajo biti odprta za pripadni- ke vseh družbenih skupin in za vse kulturne ustvarjalce. Knjižnica sicer ni sejem, vendar mora ponuditi možnost, da v njej vsakdo “najde kaj zase” in da v njej sreča vsako- gar, ki je pomemben sooblikovalec življenja v skupnosti. Obisk knjižnice mora za posameznika resnično pomeniti, da si je odprl “okno v svet”, in še več – da se je s svetom tudi “povezal”. COBISS je prisoten v knjižnicah, ki za svoje poslanstvo štejejo, da: • ohranjajo in negujejo kolektivni spomin, • soustvarjajo in branijo kulturno identiteto, • ponujajo pomembne informacije in znanje in s tem zadovoljijo tekoče potrebe, • poroki demokratične pravice vsakega državljana do enakega dostopa do knjižničnih virov, financiranih iz javnih sredstev, ne glede na kraj in čas, • predstavnice informacijske družbe, • prizorišča za predstavljanje različnih kultur. COBISS se mora udomačiti v celi vrsti tipičnih okolij: • urbanih okoljih (metropole, velika in majhna mesta), • podeželskih okoljih (s pretežno kmečkim ali pretežno nekmečkim prebivalstvom), • poklicnih okoljih (industrijski centri, akademija, zdravstvo, cerkev …), • generacijskih okoljih (upokojenci, študenti, otroci …). Kulturne potrebe uporabnikov COBISS-a izvirajo iz raz- ličnih kulturnih tradicij: zahodnoevropske (ki se povezuje s katolicizmom), vzhodnoevropske (ki se povezuje s pra- voslavjem), severnoevropske (ki se povezuje z evangeli- čanstvom), orientalske (ki se povezuje z islamom). Daleč od tega, da bi šlo zgolj za abstraktne pojme, saj se vsak