OZ 2007/4

208 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 dan srečujemo z življenjskimi stili, prazniki, prireditvami itd., ki zahtevajo praktično prilaganje navedenim kultur- nim tradicijam. V prostoru, kjer je doma COBISS, so se navedene tradici- je zlile v specifične kulturne entitete, kot so mediteranska kultura, balkanska kultura, srednjeevropska (alpska) kul- tura, panonska kultura, morda tudi kultura “juge”. Uporabniki COBISS-a so bolj ali manj izrazito pod vpli- vom različnih, sicer površinskih, a zelo kričečih trendov, kot so amerikanizacija, turbofolk, urbane mladinske sub- kulture, elitna kultura, folklorizem ipd. In nobeno okolje, kjer se pojavlja COBISS, ni imuno pred družbenimi patologijami, kot so ksenofobija, asimilacija, generacijski konflikti, šovinizem, konzervatizem, funda- mentalizem, rasizem, snobizem itd. V COBISS-ovi regiji se govori 8 uradnih jezikov, vsaj 10 “manjšinskih” jezikov, v knjižnicah pa je ohranjenih še nekaj “mrtvih” jezikov (latinščina, grščina, starocerkvena slovanščina …). Piše se v več verzijah latinice (s šumniki, s preglasi itd.) in več verzijah cirilice (srbska, makedon- ska, bolgarska …), knjižničarji pa potrebujejo tudi grško in arabsko pisavo. Ves ta izjemno barviti mozaik se izraža v različnih kultur- nih produkcijah, ki jih obdelujejo in hranijo v knjižnicah s pomočjo sistema COBISS: leposlovna dela, znanstvena dela, arhitektura, likovne stvaritve, uprizoritve, glasba, ples itd., za kar so potrebni različni formati in standardi. Ob vsem tem pa se morajo knjižničarji in razvijalci COBISS-a nenehno spraševati, kdo so sploh njihovi uporabniki? Odgovori na to vprašanje so v regiji Jugovz- hodne Evrope še veliko bolj zapleteni in nedokončni kot drugje, ker so jo zajele globoke spremembe, najizrazitejše prav v kulturi. Kulturo v tem kontekstu razumemo kot označbo “sklopa značilnosti, po katerih se ena skupnost razlikuje od drugih skupnosti”. (McSwiney, 2002) Knjižničarji morajo čim prej pozabiti rutino, ko so se lahko cel svoj delovni vek zanašali na isti stereotip o upo- rabnikih, ker se praktično niso spreminjali. Kdor danes ne opazi, da se sestava skupnosti, ki ji služijo, nenehno spreminja in da se spreminjajo tudi posamezniki v njej, bo težko zagotovil kakovostno knjižnico. Večkulturnost je postala imperativ tako za vsako posamično knjižnico kot za knjižnični informacijski sistem, ki jih povezuje. KULTURNA OB^UTLJIVOST COBISS-A Skladno s četrtim poglavjem Iflinih Smernic za delo knjižnic v večkulturnih skupnostih, ki sta jih Virginia Ballance in Marie Zielinska leta 2002 dopolnili glede na razvoj elektronskih medijev, zagotavlja COBISS dostopnost “v jeziku, ki se v določenem okolju splošno uporablja” (Smernice …, 2002, točka 4.1). Etničnim in kulturnim skupnostim je na voljo tudi avtomatizirana medknjižnična izposoja, s katero je mogoče reševati del specifičnih kulturnih potreb (točka 4.2). Bibliografske informacije v COBISS-u so dostopne v mednarodno standardiziranih formatih in so razumljive v različnih jezikih (točka 4.5). Za COBISS je samoumevno, kar morajo v drugih knjižnih informacijskih sistemih uve- ljavljati z izjemnimi ukrepi, da se gradivo katalogizira v jeziku vira. OCLC to rešuje s posebnim programom “TechPro”, s katerim podpirajo izvajanje smernic za večjezične zbirke, ki jih je sprejelo Ameriško knjižnično združenje. (ALA, 2007) Ameriški knjižničarji in knjižnični informatiki bijejo po 11. septembru hudo bitko z nasprotniki večkulturnosti. Tudi na COBISS neredko letijo kritike, da povzroča ne- potrebne stroške, ko razvija programsko podporo za več- jezično okolje. Še najmanj zaskrbljujoče pri tem je, če nasprotnike večkulturnosti mučijo le finančne skrbi, a zdi se, da je pri nekaterih v ozadju še kaj drugega. Na srečo je mogoče najti v mednarodni knjižnični skup- nosti resnično ohrabrujoče zglede kulturne občutljivosti. Udeleženci konference COBISS 2007 bodo imeli prilož- nost “iz prve roke” podrobneje spoznati program kanad- ske nacionalke “Večkulturni viri in servisi”. (LAC, 2007) Najdaljšo tradicijo na tem področju ima nedvomno Av- stralija, saj je Avstralsko združenje za knjižničarstvo in informatiko prvi obvezujoči dokument Knjižnice in več- kulturnost sprejelo že leta 1984 in odtlej nenehno izpo- polnjujejo svoje smernice, tako na državni ravni, kot na ravni federalnih enot. (LBV, 2001) Švedi prav tako že zelo dolgo razvijajo svojo Internatio- nella Biblioteket (http://www.ssb.stockholm.se ), ki ponu- ja zelo obširno zbirko gradiva na različnih medijih v več kot 100 jezikih. Danci so razvili posebno Centralno knjižnico priseljeni- ške literature (DCLIL), ki ima v svojem fondu tako tiska- ne kot elektronske vire za vse kulturne skupnosti, katerih materinščina ni danščina. (http://www.invandrerbib - lioteket.dk ), še popularnejši pa je spletni portal FINFO (http://www.finfo.dk ), ki informira v obe smeri: priseljen- ce o danski kulturi in Dance o kulturah priseljencev. Podoben portal so razvili tudi na Nizozemskem (http:// www.meertalen.nl ), zanj pa skrbi Združenje splošnih knjižnic. Še nekaj držav je, ki zgledno skrbijo za knjižnič- no podporo večkulturnosti in kjer so knjižnice resnične