OZ 2007/4

210 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 izjemno zavzetih ljudi in tam je projekt virtualne knjiž- nice zelo uspešen. In so okolja, kjer določeni krogi sploh nočejo razumeti, da izza COBISS-a ni sebičnih interesov in od tam se je COBISS že umaknil, ker je škoda energij za neskončna prepričevanja. In končno se kulturna občutljivost COBISS-a izraža v tehnični platformi in načinu delovanja sistema. Od prvih začetkov je COBISS izstopal iz okvirov “metropolitizma” in težil k vključevanju “obrobja”. IZUM je sam doživljal usodo institucije zunaj centra in vemo, kako bistvena je decentralizacija za zajemanje vseh razvojnih potencialov. Vsaka širitev mreže je omogočila vključitev novih kultur- nih entitet v medkulturni dialog. Knjižničarstvo je s tem pridobilo novo kakovost, predvsem pa so pridobili upo- rabniki, ki so kot soustvarjalci kulture tudi zunaj središč deležni enake informacijske podpore in imajo možnost, da svoje dosežke sproti dokumentirajo v svetovnih kata- logih. COBISS.Net je novodobna “Concordia Mundi”, ki so jo kot mednarodno mrežo v Gutenbergovih časih zasnovali tiskarji, da bi povezala in podpirala vse “ljudi duha”, ki so razumeli pomen tiska kot novega medija in ga želeli uporabiti. Slovenci smo vstopili v ta krog s Primožem Trubarjem, katerega 500-letnico rojstva bomo praznovali leta 2008. KONSOLIDACIJA INFORMACIJ Komunikacija je večplasten proces in potrebujemo več teorij za njegovo pojasnitev. Že Bühler (citirano po ter Hark, 2004) je na primeru jezika pokazal, da ga lahko pojasnimo le s pluralistično teorijo. Shannonova (1948) matematična teorija komunikacij je pojasnila tehniški vidik enosmernega prenosa signalov v dvoterminalnem sistemu. Realnih človeških komunikacijskih sistemov se udeležuje veliko med seboj zelo različnih oseb in gre za “multitermi- nalne” komunikacijske sisteme z več viri, kanali in izhodi s povratnimi povezavami. Semantična teorija Bar-Hillela in Carnapa (1953) temelji na pojmu logične verjetnosti ekspe- rimentalno dokazanih predpostavk. Znanstvene informacije so le v predpostavkah. Po Shrejderjevi (1968) semantični teoriji se pod vplivom vsebine sporočila dogaja sprememba znanja pri prejemniku, ki ga označuje s pojmom tezavra prejemnika. Več semantičnih informacij bo izzvalo večje spremembe v prejemnikovem tezavru. Možnost sprememb pa je odvisna od strukturne zapletenosti tezavra. Za vse kibernetične sisteme velja, da sistem, ki sprejema, mora imeti “zapletenost”, ki odgovarja “zapletenosti” vhodnih informacij, ki jih oddaja pošiljatelj. Npr. če ima sistem enostavnejšo strukturo od tiste, ki je potrebna glede na zapletenost vhodnih informacij, se komunikacij- sko dejanje ne bo zgodilo. Obstaja optimalni odnos med “zapletenostjo” sistema in “zapletenostjo” informacij, ki v njega vstopajo in iz njega izstopajo. (Ashby, 1956) Vze- mimo primer učenja iz učbenika. Oseba brez najnujnejše- ga predznanja ne more sprejeti semantičnih informacij iz npr. univerzitetnega učbenika, saj je pretežek. Študent s predznanjem pa lahko sprejme veliko količino semantič- nih informacij iz učbenika in povečuje svoj osebni teza- ver. (Shreider, 1968, citirano v Šercar, 1988) Znan je tudi Ackoffov (1989) paradoks izpred 40 let, ki se glasi, da je domneva o potrebi po čim večji količini relevantnih informacij napačna. Najbolj bistvena infor- macijska potreba npr. vodstva podjetja je potreba po čim manjši količini nerelevantnih informacij. Vodstvo ima težave zaradi preobilice informacij, saj če obilica narašča, količina informacij, ki jih uporablja vodstvo pri odloča- nju, upada. Vsi člani vodstva ne morejo prebrati vsega pisanega in tiskanega gradiva, ki ga pridobijo, pa tudi če bi ves svoj delovni čas porabili samo za branje. Kljub temu se zelo malo informacijskih sistemov za upravljanje ukvarja s to “tiranijo obilice”. Zato sta filtracija nerele- vantnih informacij in kondenzacija relevantnih informacij dve informacijski storitvi, ki ju vodilno osebje najbolj potrebuje. Dobro znanstveno gradivo se lahko zreducira za 2/3 brez izgube vsebine, slabo gradivo pa za 100 od- stotkov brez izgube vsebine. Postopki konsolidacije infor- macij vključujejo tudi postopke filtracije in kondenzacije nerelevantnih informacij, ki naj bi jih reševali računalni- ški sistemi za upravljanje informacij. (Ackoff, 1989) Po Goffmanu in Warrenu (1980) je merilo kakovosti informacij relevantnost informacij za sintezo kot proces organiziranja med seboj nepovezanih elementov znanja v celoto in vnos reda v očitni kaos. Relevantna informacija je pogoj za začetek komuniciranja. Konsolidacija informacij po UNISIST-u (Unesco, 1971) je združitev in sinteza znanstvenih informacij o določe- nem predmetu v obliki kompendijev, pregledov, prikazov stanja. Proces vključuje evalvacijo in kompresijo. Obstaja razlika med intelektualnimi operacijami, ki so vključene v organiziranje znanja, ki ga opravlja znanstvenik pri pripravi izvirnega članka, in reorganiziranje znanja, ki ga opravlja informacijski specialist pri pripravi tabel, pre- gledov idr. evalviranih podatkov. Postopki konsolidacije so priredbe, predelave, povzemanje, indeksiranje in pre- vajanje ter kompresija informacij na osnovi evalvacije njihove kakovosti, ki je ključ za učinkovitejše informacij- ske storitve. Tako moderno konsolidacijo informacij sta postavila Saračević in Woodova (1981). Pogoj, da pride do komunikacijskega dejanja, je t. i. kon- solidirana informacija. Za recepcijo informacij s strani prejemnikov so potrebne informacije, ki po obliki prired- be in količini ustrezajo intelektualni zmogljivosti prejem-