OZ 2007/4

222 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 • Pooblastilo za urejanje vnosnih mask ostane nespre- menjeno. • Zaklepanje tipologije ostane zaenkrat samo v pro- gramski opremi COBISS2. V programski opremi COBISS3 bo zaklepanje tipologije realizirano na dru- gačen način. Prenehali bomo uporabljati tudi pooblastila za zaklepanje zapisov v COBIB-u in lokalni bazi podatkov ter za shra- njevanje lokalnih zapisov v COBIB. Tudi pooblastilo za preimenovanje zapisov ne bo več veljalo. Vse opisane novosti se bodo hkrati implementirale v apli- kaciji COBISS2/Katalogizacija in COBISS3/Katalogiza- cija, saj bosta oba vmesnika do prehoda zadnje knjižnice v programsko okolje COBISS3 v posameznem avtonom- nem sistemu delovala vzporedno. Tudi nekatere kasnejše dopolnitve se bodo zaradi konsistentnosti baz podatkov morale izvajati vzporedno v obeh aplikacijah. Upamo, da bo takih dopolnitev čim manj ter da bo čim več razvojnih virov možno nameniti za COBISS3 in druge novosti si- stema. Prehod na novi način ažuriranja bibliografskih podatkov bo zahteven tako za usposobljene katalogizatorje kot za tiste, ki so manj usposobljeni. Delo vseh katalogizatorjev bo še bolj transparentno in prepoznavno. Pravilne do- polnitve in popravki v COBIB-u bodo za sistem dobro- došli, napačne dopolnitve in popravki pa bodo moteči. Predvsem pri bibliografskih podatkih, ki so pomembni za aplikacijo bibliografij raziskovalcev, bodo morali biti katalogizatorji še posebej pazljivi in spoštovati sprejete dogovore. Kratkoročno lahko pričakujemo povečan obseg dela za odpravljanje nesoglasij in sporov med katalogizatorji, prav tako pa tudi povečan obseg dela na področju izob- raževanja. Po uvedbi vmesnika COBISS3/Katalogizacija bo treba postopoma ustrezno prilagoditi tudi program izobraževanja in večino nadaljevalnih tečajev združiti v en tečaj. Kasnejše verzije COBISS3/Katalogizacije predvidevajo nadaljnje izboljšave za doseganje večje kakovosti bi- bliografskih zapisov ter učinkovitosti katalogizatorjev. Predvidena je npr. uvedba statusa začasnega zapisa, različnih nivojev popolnosti zapisov, polja za izvor po- datkov itd. Nadgradnja normativne kontrole Aktivnosti pri projektu priprave Splošnega geslovnika COBISS.SI (SGC) so se v letu 2007 pospešile. Projekt se je začel izvajati leta 2000, vendar je bilo sodelo- vanje osrednjih specializiranih informacijskih centrov (OSIC-ev) v obdobju od 2003 do 2006 prekinjeno. V tem času, ko se je projekt izvajal samo v IZUM-u, je bil geslovnik dopolnjen s približno 4.100 novimi za- pisi, približno 4.000 zapisov pa je bilo redigiranih. Baza podatkov je bila vključena v COBISS/OPAC, pripravljena so bila osnovna navodila za izgradnjo in redakcijo SGC, opravljeno izobraževanje za OSIC-e ter zastavljeno delo v zvezi z dopolnitvami formata COMARC/A. Po ponovni vzpostavitvi sodelovanja z OSIC-i je bilo v letu 2007 do konca septembra v bazi podatkov na novo kreiranih 864 zapisov (za prav toliko izbranih izrazov) in dodanih 1.624 neizbranih izrazov. Baza podatkov SGC je tako konec septembra 2007 vsebovala 11.224 zapisov za 25.400 izbranih in neizbranih izrazov [4]. V letu 2007 se je projektu pridružil tudi NUK, ki je pre- vzel področje geografskih imen ter področje knjižničar- stva. Pred vključitvijo geslovnika SGC v sistem vzajemne ka- talogizacije naj bi le-ta vključeval okrog 15.000 zapisov s približno 30.000 izbranimi in neizbranimi izrazi. To naj bi se zgodilo do konca leta 2008, in sicer ob predpo- stavki, da do takrat 3.000 zapisov kreirajo OSIC-i (vsak OSIC po 250 zapisov letno), 600 zapisov NUK in 400 IZUM. Vzporedno s kreiranjem novih zapisov in njiho- vo redakcijo pa je treba pred vključitvijo SGC v sistem vzajemne katalogizacije pripraviti še dopolnitve formata COMARC/A, razviti dodatne funkcije v programski opre- mi za vzajemno katalogizacijo ter pripraviti navodila za katalogizatorje. Naslednji projekt, povezan z nadgradnjo normativne kontrole, je uvedba normativne kontrole korporacij. V začetku leta 2006 je bila izvedena prva iteracija program- skega vpisa normativnih zapisov za korporacije v testno bazo podatkov CONOR.SI. Uporabljen je bil podoben algoritem kot pred leti pri programskem kreiranju norma- tivnih zapisov za osebna imena. Tako je bilo na osnovi zapisov, ki so vključeni v slovensko bibliografijo knjig od leta 1990 dalje, kreiranih 6.909 testnih normativnih zapi- sov za imena korporacij. Na osnovi izkušenj, ki smo jih pridobili ob uvedbi norma- tivne kontrole osebnih imen, se zavedamo, da bo treba za kreiranje in redigiranje zapisov za korporacije zagotoviti ožjo skupino posebej usposobljenih katalogizatorjev. Ob- likovanje značnic za korporacije je namreč bolj zahtevno kot oblikovanje značnic za osebna imena in če bi imeli vsi katalogizatorji možnost kreirati kratke normativne zapise tudi za korporacije, bi se pojavilo veliko podvoje- nih zapisov. Prav tako bo treba čim več zapisov za imena korporacij kreirati in redigirati še pred implementacijo v sistem vzajemne katalogizacije.