OZ 2007/4

M T 225 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Slika 2: Delež realizirane nabave (izvodov) monografij (od januarja do oktobra 2007) Programski opremi COBISS2 in COBISS3 bosta še nekaj časa delovali vzporedno. Deloma je razlog ta, da je treba v COBISS3 na novo razviti še precej funkcij, ki jih vse- buje COBISS2, deloma pa tudi ta, da morajo vse knjižni- ce preiti na novo tehnologijo. Med programi v okolju COBISS2, ki jih je treba na novo razviti, so predvsem številni izpisni programi iz aplikacije COBISS2/Izpisi in različne funkcije v aplikaciji COBISS2/ Izposoja, katerih razvoj je nujen pred implementacijo aplikacije v splošne, večje visokošolske in univerzitetne knjižnice. Še posebej zahteven bo tudi razvoj nove aplikativne ravni in ravni baze podatkov za sistem vzajemne katalogizacije, ki pa za uporabnike ne bosta opazni v tolikšni meri kot razvoj uporabniške ravni. SPLETNE APLIKACIJE ZA KON^NE UPO- RABNIKE V okviru spletnih aplikacij za končne uporabnike so no- vosti vključene predvsem v aplikacijo COBISS/OPAC in aplikacijo Bibliografije. Med novostmi v spletni aplikaciji COBISS/OPAC je ser- vis moja knjižnica , ki omogoča končnim uporabnikom vpogled v izposojeno gradivo, podaljšanje roka izposoje gradiva, rezervacijo gradiva, naročanje po medknjižnični izposoji in sprejemanje obvestil knjižnice po e-pošti ali s SMS-sporočili. Pomembna novost v aplikaciji COBISS/OPAC je tudi uskladitev kod za jezike s standardom ISO 639-2 in uvedba posebnega podatka za pisavo. Še posebej je ta novost pomembna za sisteme, v katerih se uporablja cirilica. Projekt poenotenja uporabe kod za jezike in pisave v COBISS.Net se je začel v letu 2004 in zaključil v letu 2007. V letu 2007 je projekt zahteval veliko večji obseg človeških virov, kot je bil predviden, zato projekt COBISS/OPAC, V6.0, ni bil realiziran. Projekt je imel nižjo prioriteto in je predvideval naslednje novosti: im- plementacijo standarda ISBD(CR), reorganizacijo zadet- kov iskanja, uvedbo nekaterih novih formatov za prenos zapisov (npr. EndNote Web) in izločitev izpisa zapisov, za katere ni dostopnega izvoda. Projekt se bo izvajal v letu 2008 in bo imel najvišjo prioriteto. Druga obsežna spletna aplikacija so bibliografije , v okvi- ru katere so bile realizirane številne novosti: uvedba for- mata XML, citiranost v servisu Web of Science za zapise iz COBIB.SI , objava podatkov za razpis na ARRS itd. Obe spletni aplikaciji izkazujeta visoko stopnjo upora- be in ta še vedno narašča. Nizka pa je stopnja uporabe funkcij, katerih implementacija je odvisna od odločitve knjižnice, ali servis sploh ponudi uporabnikom ali ne. Tak primer je npr. servis moja knjižnica . Servis moja knjižnica so implementirale knjižnice v Slo- veniji, medtem ko ga je zunaj Slovenije implementirala samo Univerzitetna knjižnica “St. Kliment Ohridski” v Bitoli. Od 345 slovenskih knjižnic uporablja v okolju COBISS2 ali COBISS3 izposojo 200 knjižnic, od tega uporablja servis elektronskega obveščanja uporabnikov le 114 knjižnic. Podaljšanje roka izposoje in rezerviranje gradiva preko spleta omogoča uporabnikom le 89 knjiž- nic, samo podaljšanje roka izposoje gradiva 43 knjižnic in naročanje po medknjižnični izposoji samo 16 knjižnic. Neizkoriščene možnosti, kar zadeva uporabo servisa moja knjižnica v slovenskih knjižnicah, so razvidne tudi iz slike 3. Slika 3: Implementacija servisa moja knjižnica (oktober 2007) APLIKACIJE ZA PODPORO UPRAVLJA- NJU SISTEMA Z naraščanjem števila sistemov COBISS se vedno bolj kaže potreba po avtomatizaciji postopkov upravljanja sistemov, ki zajema naslednje aktivnosti: