OZ 2007/4

M T 231 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Pri prevzemu zapisov smo upoštevali jezikovne razlike, ki obstajajo na prostoru mreže COBISS.Net. Polja, ki vsebujejo standardne izraze, ob prevzemu zapisa preva- jamo v lokalni jezik katalogizacije. Nadaljnje izboljšanje prevzemanja zapisov v mreži COBISS.Net naj bi prinesla tudi nova izpisna pravila, ki smo jih implementirali pred kratkim. Z njimi smo natančno definirali jezik in pisavo vsakega posameznega polja. Če pogledamo jezikovno strukturo prevzetih zapisov, opa- zimo precejšno raznovrstnost, ki daleč presega jezike iz prostora mreže COBISS.Net . V sistemu COBISS.SI smo zasledili prevzete zapise za dela v 15 različnih jezikih, največ v srbščini, hrvaščini in bosanščini. V COBISS.SR so prevzeli zapise za dela v 17 različnih jezikih, največ v angleščini in nemščini. Med zapisi, ki so prevzeti v CO- BISS.CG, pa najbolj izstopajo zapisi za dela v srbščini in hrvaščini. Obseg katalogizacije, ki se v posameznih državah opira na COBISS.Net , je dobra iztočnica za debato o strokov- nih, kulturoloških, jezikovnih in drugih razlogih prostega pretoka bibliografskih informacij. Na okrogli mizi smo s skupnimi močmi poskušali poiskati odgovore na nasled- nja vprašanja: • Kolikšen obseg katalogizacije se opira na prevzema- nje zapisov v vašem nacionalnem knjižničnem siste- mu? Kateri strokovni, kulturološki, organizacijski ali drugi razlogi največ prispevajo k temu? • Po podatkih S. Wilderja 3 se je število katalogizatorjev v specialnih knjižnicah v ZDA v obdobju 1985−2000 zmanjšalo za 45 odstotkov. Hkrati se je število speci- alistov za vsebinski opis zvišalo za 64 odstotkov. Ali smo deležni sinergijskih učinkov delovanja knjižnic tudi pri nas? • Zapisi, ki so bili v COBISS.SI prevzeti iz baz poda- tkov OCLC, ISSN ali LCNAMES, so bili originalno kreirani po katalogizacijskih pravilih, ki se razlikujejo od pravil, ki jih uporabljamo v Sloveniji. Kljub temu smo v tem letu prevzeli več kot 40.000 bibliografskih zapisov. Je v tem smislu heterogenost pravil, formatov in jezikov katalogizacije ovira ali izziv v katalogizaci- ji? • Pravico do knjižničnega gradiva imajo tudi manjše, različne kulturne, socialne in etnične skupine. Ali jim lahko v naših knjižnicah zagotovimo zadostno in kakovostno gradivo? Koliko si pri tem pomagamo z gradivom, ki ga hranijo prestale knjižnice v naši regi- ji? Kako pri tem vidite vlogo mreže COBISS.Net? • Vse več gradiva je v digitalni obliki. Prost pretok bibliografskih informacij o tem gradivu ter dostop do samega gradiva je izpostavljen tudi v dokumen- tu COBISS.Net – II. faza. Kako vidimo katalog, ki združuje klasične in elektronske vire? • Z začetkom izvajanja projektov digitalizacije se je v evropskih državah dodatno okrepilo sodelovanje med knjižnicami, muzeji in arhivi. Se kaj podobnega do- gaja tudi v vaših državah? • Če se strinjamo, da je sodelovanje temeljna vrednota teh in prihodnjih časov, kako vidimo COBISS.Net v prihodnosti? Opombe 1 Razvoj sistema uzajamne katalogizacije kao zajedničke osnove je- dinstvenog bibliotečko-informacijskog sistema i sistema naučno- tehnoških informacija u SFRJ: projekat. Beograd: Jugoslovenski bibliografski institut; Maribor: Računski centar Univerziteta, 1988 (16 str). 2 Več o tem v članku SELJAK, Marta. Prevzemanje zapisov iz tujih baz podatkov v COBISS. COBISS obv. (Tisk. izd.) , 2000, letn. 5, zv. 1, 18–23, tabele. Dostopno na: http://home.izum.si/cobiss/co- biss_obvestila/2000_1/Html/clanek_02.html. (pregledano 15. 1. 2007). 3 WILDER, Stanly. New hires in research libraries: demographic trends and hiring priorities. ARL: A Bimonthly Report, no. 221 (April 2002). Dostopno na: http://www.arl.org/bm~doc/newhires. pdf (pregledano 15. 1. 2007). Alexandra Dipchikova (Narodna knjižnica sv. Cirila in Metoda, Sofija): Kooperativna kata- logizacija – nova razsežnost medkulturnega dialoga na Balkanu Kontaktni naslov: dipchikova @ nationallibrary.bg Zahvaljujem se organizatorjem za povabilo na okroglo mizo. Bolgarske knjižnice kot novinci v sistemu COBISS še nimajo kaj dosti izkušenj s prevzemanjem bibliograf- skih zapisov in tudi ne izkušenj s samim kreiranjem za- pisov v tem sistemu. Ob razmišljanju, kaj bi vas lahko zanimalo, sem se od- ločila za omembo dveh problemov, povezanih s procesom prevzemanja: • naše dosedanje izkušnje s tem postopkom na nacio- nalni ravni in • naša pričakovanja na mednarodni ravni, ko vstopamo v sistem COBISS. Naj začnem z dosedanjimi izkušnjami. Doslej je bilo možno prevzeti ali uporabiti bibliografske zapise (za bolgarsko gradivo), kreirane za tekočo nacionalno bibli- ografijo in mesečno posredovane (na podlagi naročnine)