OZ 2007/4

232 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 z elektronsko pošto iz Narodne knjižnice. Ko so prejele blok zapisov, so knjižnice nekatere od njih prenesle v svoje lastne strojne kataloge. Ta enostavni sistem je pre- slikava starega organizacijskega modela tiskanih katalož- nih listkov in njihovega pošiljanja po pošti. Ta trenutek uporablja te zapise več kot petdeset knjižnic v državi. Razen neučinkovitosti takšne organizacije ni drugih pripomb – tehnologija prevzemanja je zelo enostavna, normativne baze za katalogizacijo v državi so poenotene (standardi za bibliografski opis, katalogizacijska pravila, splošna klasifikacija itd.). Kakšna so pričakovanja za prevzemanje v prihodnosti? V procesu priprav na praktično delovanje v kooperativnem sistemu COBISS sodelujem pri prevajanju dokumentacije za ta sistem. Zato imam priložnost preizkusiti tehnologijo prevzemanja in prepričana sem, da ne bomo imeli nobenih problemov z njeno uporabo. S knjižničarskega stališča ocenjujem, da proces izmenjave zapisov med knjižnicami v državi ne bo povzročal težav. Prevzemanje zapisov na mednarodni ravni, med knjižnicami, ki so udeležene v si- stemu COBISS, pa lahko prinese nekaj problemov, vendar ne toliko v tehnologiji. Predvsem moramo biti prepričani o potrebnosti takšnega prevzemanja v širokem obsegu. Ko sem se s tem vprašanjem pripravljala na okroglo mizo, sem naredila nekaj poizvedb v lastni knjižnici. Iz nabavnega oddelka sem dobila informacijo, da je knjižnica letno na- bavila od 2.500 do 3.000 tujih naslovov knjig v obdobju zadnjih petih let (2002–2007). Povprečno jih je bilo od 30 do 50 odstotkov v cirilici, večji del v ruščini. V nave- denih petih letih je prišlo iz držav, ki imajo COBISS, 547 naslovov, kar ni več kot poprečno 110 naslovov letno in predstavlja manj kot 10 odstotkov vseh nabavljenih knjig. Ta mali preizkus je pomemben, ker pokaže, da uporaba zapisov iz drugih balkanskih držav ne more biti neka pri- oriteta in da ima medkulturni dialog druge pomembnejše razsežnosti. Verjetno je danes naša prioriteta zagotavljanje notranjega prevzemanja in izraba možnosti mednarodne predstavitve bibliografskih zapisov o bolgarski nacionalni tiskani produkciji ter prevzemanje zapisov iz velikih med- narodnih podatkovnih baz, kot so OCLC, ISSN itd. Seveda na to gledamo kot na nalogo za prihodnost. S teoretičnega vidika moramo širitev geografskih in kul- turnih meja sistema povezati z močnejšim poenotenjem njegove uporabe. Po mojem mnenju je najpomembnejši vidik konsistentnosti takšnega sistema vzajemne katalo- gizacije poenotenje standardov. Bibliografski zapisi so sestavljeni iz različnih sestavnih delov: bibliografski opis, predmetne značnice, klasifikacijska števila in podatki o zalogi. Bolgarija je prva “nejugoslovanska” država, ki vstopa v COBISS.Net . Pričakovane so razlike v norma- tivni bazi sestavnih delov zapisov in zato potrebujemo skupni imenovalec. Ni dvoma, da je za bibliografski opis takšen skupni imenovalec ISBD, ker so katalogizacijska pravila pač različna. Če želimo doseči konsistentnost, se moramo potemtakem oprijeti skupnega standarda, to pa je ISBD. Na drugem mestu bi morali težiti k prilagajanju glede uporabe enake klasifikacijske sheme – UDK. Dom- nevam, da ima vsaka država svojo lastno lokalno izdajo te mednarodne klasifikacije, in sicer z različnimi ravnmi razčlembe. Morebiti bi se bilo koristno pogovoriti o možnosti skupnega projekta prevajanja glavne referenčne datoteke (Master Reference File) standardne mednarodne izdaje UDK v vse jezike sistema na določeni ravni. Ob- stoj takšnega večjezičnega orodja za predmetno analizo bi nam prinesel možnost uporabe klasifikacijskih števil kot metajezika za informacijsko preiskovanje. Priznati moram, da ne bi predlagala odločitve o predmetnih značnicah. Trenutno bi jih morali organizirati na lokalni nacionalni ravni. Domnevam, da je za nekoga, ki je na začetku uporabe sis- tema COBISS, prezgodaj ponujati velike načrte in sklepe, toda nesporno dejstvo je, da smo povezani v mednarodni sistem kooperativne katalogizacije, kar je zelo očitna nova razsežnost medkulturnega dialoga na Balkanu. Iz angleščine prevedel Franci Pivec. Jelena Djurovi} (CNB “ Đ ur đ e Crnojevi}”, Ceti- nje): COBISS.Net v sistemu COBISS.CG Kontaktni naslov: jdjurovic @ cnbct.cnb.cg.ac.yu Tri leta po vzpostavitvi mreže COBISS.Net , ki omogoča prost pretok bibliografskih zapisov, kreiranih v avtonom- nih sistemih držav članic mreže ter medsebojno povezo- vanje nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov na podlagi brezplačne izmenjave bibliografskih zapisov, ima COBISS.CG zelo pozitivne izkušnje. Razvidne so pred- vsem iz naslednjega: • Pospešena avtomatizacija knjižničnega poslovanja v knjižnicah, ki so se leta 2001, ko je bil vzpostavljen COBISS.CG, vključile vanj. • Povečano zanimanje preostalih knjižnic za vključitev v sistem COBISS.CG in za izrabo prednosti mreže COBISS.Net . • Izvedba II. faze projekta Virtualna knjižnica Črne gore – vključitev 14 novih članic s tendenco nadalj- njega širjenja. • Zagotovitev široke podpore COBISS-u in organiza- cijskemu modelu povezovanja knjižnic v knjižnični informacijski sistem s strani Ministrstva za prosveto in znanost ter Ministrstva za kulturo Črne gore.