OZ 2007/4

M T 233 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Brezplačno in neomejeno prevzemanje bibliografskih za- pisov, promovirano novembra leta 2004 na letni konferenci COBISS, je prispevalo k hitrejšemu, učinkovitejšemu in racionalnejšemu poslovanju v sistemu COBISS.CG : • Omogočen je velik prihranek časa in na ta način so pomembno zmanjšani tudi stroški katalogizacije knjižničnega gradiva. • Z izrabo prednosti vzajemne katalogizacije znotraj sistema COBISS.CG in s prevzemanjem zapisov iz COBISS.Net so uspele posamezne knjižnice v svoj lokalni katalog vnesti veliko večji del fonda, kar npr. velja za Univerzitetno knjižnico, ki prispeva 80 od- stotkov zapisov za skupni fond. • Nadaljnja prednost je hitra in učinkovita priprava tekoče črnogorske bibliografije, ki nastaja na podlagi teritorialnega, nacionalnega in predmetnega kriterija. Dne 30. junija 2007 je bilo v COBISS.CG naslednje šte- vilo zapisov: Kreirani zapisi 60.757 Prevzeti zapisi 118.802 Skupno število zapisov 179.559 Tabela 1: Število zapisov v sistemu COBISS.CG Od skupnega števila bibliografskih zapisov je 66,17 od- stotka prevzetih zapisov in 33,84 odstotka kreiranih za- pisov. Po letih so ti zapisi razvrščeni takole: Leto Štev. kreiranih zapisov Štev. prevzetih zapisov 2005 4.017 13.082 2006 4.341 8.927 2007 jan.–jun. 2.493 5.029 Skupaj: 10.851 27.038 Tabela 2: Število kreiranih in prevzetih zapisov od 2005 do junija 2007 Sklep: Od skupnega števila bibliografskih zapisov, vnese- nih v elektronski katalog CNB, je 71,4 odstotka prevzetih zapisov in 28,6 odstotka kreiranih zapisov. Prihranek časa in stroškov za katalogizacijo knjižničnega gradiva in racionalizacijo izrabe kadrovskega potenciala bomo prikazali na primeru CNB Črne gore: • Leta 2004 je bilo v mesecu dni preko COBISS.Net pre- vzetih 2.700 zapisov. Delo so opravili štirje bibliotekarji. Za kreiranje 2.700 zapisov bi štirje bibliotekarji sicer po- trebovali pet mesecev dela. To pomeni, da smo prihranili 4 mesece dela oz. tretjino letnega delovnega časa. • Leta 2005 je bilo v elektronski katalog vnesenih 17.099 zapisov, od česar jih je bilo preko mreže pre- vzetih 13.082, kreirano pa 4.017 zapisov. Celotno delo je opravilo 6 bibliotekarjev. Za kreiranje več kot 13.000 zapisov bi potrebovali 9 bibliotekarjev, ob podpori COBISS.Net pa sta delo prenosa zapisov opravila dva bibliotekarja. Za kreiranje vseh 17.099 zapisov bi potrebovali 13 bibliotekarjev, dosegli pa smo več kot 50-odstotno zmanjšanje števila izvrševal- cev nalog katalogizacije knjižničnega gradiva. Po pridobljenih začetnih izkušnjah s prevzemanjem zapi- sov smo ocenili, da lahko v primeru prevzemanja že redi- giranih zapisov iz drugih baz to delo opravljajo knjižnični delavci s srednjo in višjo strokovno izobrazbo. S tem so lahko bibliotekarji in bibliotekarji specialisti prevzeli zahtevnejša knjižnična opravila. Na ta način je dosežena racionalnejša delitev dela, s čimer so zadovoljni tako za- posleni kot uprava CNB. Na koncu lahko trdimo, da za majhen knjižnični sistem, kakršen je črnogorski, COBISS.Net prinaša možnost hitrej- šega razvoja knjižnične informacijske dejavnosti v državi kot tudi možnost preobrazbe knjižnic v sodobna informa- cijska središča. COBISS.Net bo omogočil racionalno izra- bo kadrov in časa v črnogorskih knjižnicah, ob tem pa še veliko zmanjšanje stroškov za obdelavo publikacij. Knjiž- nice bodo z izmenjavo in s povezovanjem podatkovnih baz prispevale k uresničitvi splošnega cilja – demokratizaciji, strpnosti in spoštovanju kulturne različnosti. Prevedel Franci Pivec. Pavlina Mitrevska Gjurovska (Narodna in uni- verzitetna knjižnica “Sv. Kliment Ohridski”, Skopje): Prednosti in problemi prevzemanja zapisov iz COBISS.Net v okolje COBISS.MK Kontaktni naslov: pavlinam @ nubsk.edu.mk Republika Makedonija je družbeno okolje, v katerem živi več nacionalnosti z lastno kulturo, etnogenezo, tradicijo, zato tudi v knjižni produkciji obstajajo publikacije v več jezikih – razen v makedonščini še v albanskem, turškem, romskem, srbskem, vlaškem (italijanskem) jeziku – ter v različnih pisavah – ob cirilici tudi latinica. Razlike v jeziku in pisavi vplivajo tudi na način izdelave bibliografskih zapisov, na uporabo mednarodnih standardov in načel ka- talogizacije, na uporabo sistemov za identifikacijo ISBN in ISSN, pa tudi na sprejemanje Priporočil Mednarodne konference bibliografskih servisov. Te posebnosti so obsta- jale že v tradicionalnem bibliotekarstvu, zato že od prej pri katalogizaciji enakopravno uporabljamo obe pisavi.