OZ 2007/4

234 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Makedonija je od samega začetka leta 1989 vključena v sistem COBISS. Programsko opremo je uporabljala tudi v obdobju osamosvajanja, tranzicije in v času turbulent- nega dogajanja. Leta 2001 je bila formirana vzajemna baza podatkov COBIB.MK, leta 2003 pa je sistem CO- BISS.MK postal del mreže COBISS.Net. Formiranje vzajemne baze COBIB.MK in možnost pre- vzemanja zapisov med knjižnicami znotraj Makedonije sta omogočila delovanje univerzalne bibliografske kon- trole, še posebej v zadnjih letih, ko se je v sistem vključi- lo veliko novih knjižnic. V COBIB.MK je bilo na dan 21. 11. 2007 preštetih 365.183 bibliografskih zapisov o monografskih in serijskih publikacijah ter sestavnih delih in vrstah neknjižnega gradiva. V sistemu deluje 22 knjižnic. Pred izdelavo izvirnega zapisa je treba preve- riti, če takšen zapis v skupni bazi že obstaja in če je že narejen, se ga prevzame. Če je takšnih zapisov več, je treba prevzeti najstarejši zapis. Vseeno se v bazi kopičijo duplikati, zato se bomo v naslednjem obdobju posebej posvetili razreševanju teh duplikatov. Večina bibliografskih zapisov za monografske publikacije iz nacionalne produkcije nastane v NUB „Sv. Kliment Ohridski”, vse druge knjižnice v sistemu COBISS.MK pa jih prevzemajo in po potrebi dopolnijo. Prevzemanje zapisov znotraj COBISS.MK je preprosto, saj so zapisi kreirani po „Pravilih za katalogizacijo, sistemizacijo in predmetno obdelavo”, ki velja v Makedoniji, dodajajo pa se lokalni podatki, specifični za vsako knjižnico. Prevzemanje bibliografskih zapisov v mreži COBISS.Net , ki je možno od leta 2003, se uporablja za vse tiste publi- kacije, ki jih ni v sistemu COBISS.MK . Prevzemanje iz COBISS.Net pozitivno vpliva na skrajšanje procesa kata- logizacije. Toda različnost jezikov in pisav ter različnost katalogizacijskih pravil v knjižnicah znotraj COBISS.Net , včasih močno upočasnijo proces prevzemanja in je v takš- nih primerih mogoče veliko hitreje narediti nov zapis, kot pa popraviti prevzetega. En del problemov, s katerimi smo se srečevali pri prevzemanju zapisov, je bil rešen z izbolj- šanjem programske opreme in s konverzijo baze, ki je bila opravljena v začetku novembra leta 2007. Ko sedaj prevzemamo zapise v latinici, praviloma vedno dobimo zadovoljiv zapis, vsaj kar zadeva glavni opis, ki ga je mogoče nato lokalno dopolniti s predmetnimi ozna- kami, skladno s pravili predmetne obdelave v makedon- skem jeziku. Problemi nastajajo pri prevzemanju zapisov v cirilici, ki so transliterirani. Pri takšnih zapisih je potrebno uskla- jevanje in prilagajanje načelom katalogizacije v izvirni pisavi, kar terja večjo koncentracijo in korigiranje spe- cifičnih črk, da bi bil zapis predstavljen uporabnikom v zadovoljivi obliki. To je še posebej pomembno, ker se pri vnosu podatkov vse odvija v latinici, zato so vedno možne napake in pri preiskovanju preko interneta se takš- ne pomanjkljivosti takoj pokažejo pri izpisu. Obstajajo tudi razlike pri načinu obravnavanja imenskih kazalk V sistemu COBIB.MK se ime avtorja vedno piše v izvirni obliki, razen pri prevodih v makedonščino, ko napotimo uporabnika na izvirno obliko imena. V mreži COBISS.Net ni pravila za prevzemanje zapisov, zato je izbira baze, iz katere se prevzema zapis v celoti, stvar odločitve samega katalogizatorja. Če hočemo preve- riti, ali že obstaja zapis za določeno publikacijo, je treba vstopiti v vsako bazo posebej, za kar potrebujemo veliko časa, še posebej, če hočemo ob tem tudi preveriti, kateri zapis nam najbolj odgovarja. Za okolje, v katerem dela COBISS.Net , je značilna kul- turna različnost, različni jeziki, različne pisave. V vseh teh letih, kar ga uporabljamo, nam daje dobre rezultate, ob tem pa se vsakodnevno izboljšuje in prilagaja potre- bam tako uporabnikom knjižnic, kot tudi knjižnicam, ki so sooblikovalke COBISS-a. Iz srbščine prevedel Franci Pivec. Nevenka Hajdarovi} (Narodna in univerzitet- na knjižnica BiH, Sarajevo): COBISS.Net – uporaba v bosansko-hercegovskih knjižnicah Kontaktni naslov: nevenka.hajdarovic @ vibbih.ba Sistem COBISS, ki kontinuirano ponuja celovite rešitve in se odziva na zahteve sodobnega knjižničarstva, je od- igral odločilno vlogo v razvoju bibliotekarstva v regiji v zadnjih dveh desetletjih. To je uspeval, ker spremlja to- kove v svetovnem knjižničarstvu in obenem gradi sistem, ki lahko zadovolji potrebe ne samo v deželah, nastalih z razpadom Jugoslavije, ampak tudi širše. Zato nas ne pre- seneča zanimanje držav naše regije za ta sistem, ki daje velike možnosti povezovanju knjižnic na mednarodni rav- ni. Povedano na kratko: sistem uspeva spremljati knjiž- nične standarde in ponuja možnost izmenjave podatkov z drugimi sistemi ter s tem prispeva k pospešitvi procesa obdelave dokumentov. Torej, vzpostavitev mreže CO- BISS.Net , ki se je izkazala za zelo učinkovito, o čemer govorijo podatki o velikem številu prevzetih podatkov, predstavlja pomemben prispevek k izgradnji nacionalnih informacijskih sistemov. V BiH je 30 odstotkov vseh obdelanih publikacij prevzetih iz mreže COBISS.Net, večino zapisov pa so prevzele javne knjižnice. Prevzema- nje zapisov iz mreže COBISS.Net je zelo preprosto, kar