OZ 2007/4

M T 235 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 je dobrodošlo za knjižničarje, saj je 30 odstotkov fonda enakega v vseh knjižnicah. Pomembno bi bilo, da bi obdelava temeljila na praktično identičnih pravilnikih, ki so jih podedovale knjižnice v regiji. Poenotenje obdelave na ravni mreže zaradi lažjega in učinkovitejšega prevzemanja zapisov je področje, na katerem so potrebna večja prizadevanja tako pri formalni kot pri vsebinski obdelavi. Poseben problem predstavljajo stari, nepopolni in podvojeni zapisi, ki jih je kar precej v mreži in jih ni bilo mogoče urediti, pa tudi ne izbrisati iz baze. Pri prevzemanju zapisov iz drugih nacionalnih sistemov se srečujemo s spremembami glede na Pravilnik in priročnik za izdelavo abecednih katalogov (E. Verona), za olajšanje prevzemanja zapisov pa bi morali te spre- membe definirati ter z njimi seznaniti vse nacionalne centre. Največje neskladnosti so povezane z obdelavo knjig v delih, z opombami, značnicami, adligati itd. Po- sebej dobrodošla za izboljšanje kakovosti zapisov bi bila možnost uporabe priročnika online. Vsebinska obdelava je največji izziv in tukaj imamo sila pisano stanje. Ne glede na zbrane izkušnje, ki niso tako majhne, je očitna neusklajenost, v glavnem kot posledica odsotnosti normativnih datotek, katerih izdelava bi mo- rala biti skupni interes vseh članic sistema. Glede na to, da uporabniki pogosto preiskujejo katalog po strokovnih področjih ali temah, je zaželena natančna vsebinska obde- lava publikacij. Računalniki bodo iz dneva v dan v večji meri sami nadomeščali formalno obdelavo gradiva (še malo, pa nam ne bo treba več vnašati naslovov in drugih formalnih podatkov, ker bodo to namesto nas naredili različni strojni čitalci), ni pa zamenjave za razumevanje publikacije in za vsebinsko obdelavo. Težišče vsebinske obdelave bo treba prenesti na pripravo trdnih pravil, ki temeljijo na logičnih načelih. V “poplavi” založništva bodo morali bibliotekarji vse pogosteje obvladati tudi aksiološki pristop h gradivu. Podatek, povezan z jezikom publikacije (kar ni niti kata- logizacijski niti vsebinski podatek) v okviru sistema COBISS, je na voljo v delu uporabniškega vmesnika. Tega sploh ne bi omenjala, če ne bi prav podatek o jezi- ku izzval pri nas hudih polemik, ki so prestopile okvir bibliotekarske stroke. Zagovarjamo spremembe uporabni- škega vmesnika, ki naj bi uporabnikom ponudil popolne podatke po naslednjem vrstnem redu: priimek in ime, naslov dela in leto objave. Pri podatkih, povezanih s prevzemanjem zapisov iz dru- gih knjižničnih informacijskih sistemov, je očitno, da le slovenske knjižnice prevzemajo zapise tudi iz drugih sistemov. Seveda vemo za razloge – druge članice mreže nimajo dostopa do OCLC. Treba je preveriti, pod kakš- nimi pogoji bi lahko članice COBISS.Net brez omejitev prevzemale zapise, ki so jih slovenske knjižnice že pre- vzele iz drugih sistemov. Včasih od nas pričakujejo, da smo tudi vizionarji, kar glede na mesto in vlogo COBISS-a v regiji in širše niti ni tako težko. Lahko predvidimo, da bomo kmalu pridobili naslednje nove možnosti: • prevzemanje zapisov iz drugih sistemov, • preiskovanje in prevzemanje zapisov na ravni mreže, • možnost ukaza new/incl na ravni COBISS.Net, • tiskanje izpisov glede na različne parametre in z več možnimi kombinacijami, • transkripcije pisav (arabsko, hebrejsko itd.), • poenoten katalogizacijski opis, • normativne datoteke (npr. predmetne značnice – več- jezična normativna datoteka), • več podatkovnih baz, • povečano število knjižnic članic sistema, • povečano število držav članic sistema, • okolje windows, • preglednejši vmesnik. Vloga COBISS.Net je iz dneva v dan večja in zelo po- membna tudi za razvoj nacionalnih sistemov v okviru mreže. Z nadaljnjo izgradnjo mreže in poenotenjem dela v mreži se bomo približali cilju, h kateremu teži sodobno bibliotekarstvo, saj bo celovito zagotovljena univerzalna bibliografska kontrola (UBC). Preostane nam še upanje, da bodo vse to kot koristno prepoznali tudi končni upo- rabniki bralci, zaradi katerih smo vsi mi sploh tukaj. Prevedel Franci Pivec. Marija Jovancai (Biblioteka Matice srbske, Novi Sad): Kreiranje in prevzemanje bibli- ografskih zapisov v COBISS.Net v Biblioteki Matice Srbske Kontaktni naslov: jovancai @ bms.ns.ac.yu Biblioteka Matice srbske (BMS) sodeluje v sistemu vza- jemne katalogizacije COBISS od leta 1989. Ta sistem je na ravni nekdanje Jugoslavije omogočil ustvarjanje lokal- nih baz na računalnikih posameznih knjižnic in vzajemne baze na računalniškem sistemu gostitelja. Vzajemna baza je nastala kot rezultat koordinirane in enotne bibliograf- ske-katalogizacijske obdelave knjižničnega gradiva na način, da so se podatki o publikaciji vnašali le enkrat in na enem mestu. Z razpadom Jugoslavije je razpadel tudi omenjeni sistem. V Srbiji je bil v začetku leta 2003 v ok- viru projekta Virtualna biblioteka Srbije znova vzpostav- ljen sistem vzajemne katalogizacije COBISS.SR . Podlago