OZ 2007/4

M T 239 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 sorazmerno novejša dela, saj je skoraj 26 odstotkov kopi- ranih zapisov za dela, izdana po letu 2000. Razumljivo je tudi, da so največ knjižnicam skupna dela v slovenskem jeziku, kar se kaže v 42 odstotkih kopiranih zapisov. Ker govorimo o vplivu različnih kulturnih okolij, poglej- mo še porazdelitev kopiranih zapisov po jezikih: sloven- skemu jeziku sledijo publikacije v angleškem jeziku z 29 odstotki, iz česar bi lahko sklepali, da je angleščina jezik, ki ga Slovenci med tujimi jeziki najbolje obvladamo. Tako velik delež pripade angleščini tudi zato, ker je naj- več strokovne literature, z različnih področij, publicirane v angleščini. Sorazmerno nizka sta deleža kopiranih zapi- sov v jezikih narodnostnih manjšin, tj. v madžarskem (le 1 odstotek) in italijanskem jeziku (3 odstotke). 16 odstot- kov kopiranih zapisov v jezikih bivše skupne države kaže na živahno sodelovanje med narodi kljub novim mejam. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je približno 8 odstotkov prebivalcev Slovenije ob zadnjem popisu prebivalstva enega od teh jezikov navedlo kot svoj materni jezik [1]. Poglejmo še, česa knjižnice v svoje lokalne baze niso kopirale. Kakšne so torej monografije, ki jih imajo samo v eni knjižnici? Prvi podatek nam pove, da gre predvsem za strokovna dela (42,4 odstotka) in manj za literaturo (9,9 odstotka). 32 odstotkov zapisov, ki niso bili kopirani, je za monografije v angleščini, kar lahko pripišemo pre- vladi angleščine v strokovni literaturi. Na prvi pogled je visok tudi odstotek zapisov za dela v slovenščini, gre za 25 odstotkov oz. približno za 280.000 zapisov. Če dela v slovenščini natančneje analiziramo, vidimo, da 53 odstotkov teh del predstavljajo diplomska, magistrska in doktorska dela, za katera je razumljivo, da niso široko raz- širjena. Nadaljnjih 22 odstotkov predstavljajo dela, ki jim je dodeljena tipologija in so torej sestavni del bibliografij razi- skovalcev. Še nadaljnjih 13 odstotkov predstavljajo druga strokovna dela. Slika 2: Nekopirani zapisi za monografije v slovenščini Prevzemanje zapisov iz tujih bibliografskih baz po- datkov Drugi segment ponovne uporabe zapisov predstavljajo zapisi, prevzeti iz tujih baz podatkov, tj. iz baze podatkov ISSN, iz OCLC-jeve baze WorldCat in iz bibliografskih baz v sistemu COBISS.Net . Skupaj vsi prevzeti zapisi predstavljajo le 6,6 odstotka vseh zapisov v vzajemni bazi COBIB.SI. Tudi tu dobimo bolj jasno sliko, če pogledamo razmerja po vrsti gradiva. Vidimo, da je bilo 60 odstotkov vseh zapisov za serijske publikacije kopiranih iz baze ISSN. Za prevzemanje iz OCLC-jeve baze WorldCat so najprimernejši zapisi za monografske publikacije; prevzeti zapisi predstavljajo že skoraj 10 odstotkov vseh zapisov za monografije. Delež zapisov, prevzetih iz COBISS.Net v bazi COBIB.SI je majhen (doslej je bilo prevzetih manj kot 5.000 zapisov) in predstavlja komaj 0,15 odstotka vseh zapisov v bazi. Največ zapisov je bilo prevzetih iz COBIB.SR , manj pa iz preostalih treh bibliografskih baz. Skladna temu je tudi porazdelitev prevzetih zapisov po jezikih: največ zapisov je za publikacije v srbskem jeziku, sledita makedonski in hrvaški jezik, nato pa še bosanski, angleški in madžarski. Pri vrednotenju teh deležev je treba upoštevati tudi, da lah- ko zapise iz baze ISSN v bazo COBIB.SI kopiramo že od začetkov sistema COBISS, tj. 20 let, zapise iz OCLC-jeve baze WorldCat lahko kopiramo zadnjih 7 let, prevzemanje zapisov iz COBISS.NET pa je možno zadnja 3 leta. Slika 3: Delež zapisov, kopiranih iz baz ISSN inWorldCat v celotni bazi podatkov COBIB.SI Referenca [1] Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, go- spodinjstev in stanovanj 2002. Dostopno na: http://www.stat . si/Popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=SLO&st=9.