OZ 2007/4

M T 241 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 stroji in kartičnim terminalom, zbirka pa je nastajala s pomočjo lastne programske opreme. Do sredine osemde- setih let smo podatke vnašali in popravljali najprej s po- močjo teleprinterske in zaslonske terminalske povezave na Računalniški center Univerze (RCU), potem pa z last- nimi programi lokalno na miniračunalniku Kopa 2500, na predhodniku osebnega računalnika Atariju (program Steve), spet z lastnimi programi za microVAX in s pro- gramom dBASE na prvih osebnih računalnikih. Ves ta čas je bila zbirka na voljo tudi na RCU s programsko opremo IBIS. Konec osemdesetih let smo na osnovi programske opreme ISIS (UNESCO) razvili specializirano aplikaci- jo, uporabno na osebnih računalnikih in VAX-ih, ki so jo uporabljali tudi drugi medicinski informacijski centri v tedanji Jugoslaviji. V prvi polovici devetdesetih let smo končno prešli na relacijski model zbirke z lastno aplikaci- jo, razvito s programsko opremo Oracle (slika 1). Slika 1: Del uporabniškega vmesnika za vnos in poprav- ljanje zapisov v zbirki Biomedicina Slovenica (izdelan s programskim orodjem Oracle Forms), ki je povezan z modulom za avtomatski prenos zapisov v sistem COBISS Od samega začetka do konca osemdesetih let smo zbirko uporabljali za tiskanje sekundarne publikacije in izdelavo bibliografij. Z zbirko v ISIS-u in krajšima obdobjema, ko je bila zbirka na voljo tudi v programih TRIP (RCU) in ATLASS (IZUM), se je začela njena javna dostopnost. Zbirka je danes na voljo z iskalnikom na spletnih straneh IBMI [1]. K razvoju novih orodij so zlasti v zadnjih letih prispevale tudi druge okoliščine. Naraščalo je število pu- blikacij in količina letno vnesenih podatkov, uporaba BS se s projektom merjenja uspešnosti raziskovalnega dela dodatno povečuje, pojavljajo se vprašanja o medsebojni povezanosti shranjenih podatkov. Na povečane zahteve se učinkovito odzivamo z ustrezno rabo novih tehnologij, kot so npr. sistemi OLAP (Online Analytical Processing). Ti omogočajo hitro pregledovanje zbirnih in hierarhičnih podatkov, npr. za potrebe vodenja in analize trendov v podjetjih, v literaturi pa še nismo zasledili uporabe na bibliografskih podatkih. IBMI je razvil metodologijo, ki omogoča izgradnjo večdimenzionalne zbirke iz biblio- grafske zbirke, ter prototip BS/OLAP, ki vključuje del podatkov BS. Z njim je mogoče interaktivno prikazovati zbirne podatke o številu objav in citatov po raziskovalnih organizacijah in oddelkih, letu objave, letu citiranja publi- kacije, tipologiji, državi izdaje, številu avtorjev ter pol- jubni kombinaciji navedenih kriterijev. Sistem BS/OLAP bo služil tudi za pripravo rednih poročil in kot pripomo- ček za izboljšanje kakovosti zbirke BS [2]. BIOMEDICINA SLOVENICA IN COBISS Leta 1997 smo se kot polnopravni člani vključili v sistem COBISS. Za nami je 10 let intenzivnega dela. Delovna skupina, ki neposredno dela v sistemu COBISS, vključuje 3 sodelavke, vse z licenco za vzajemno katalogizacijo COBISS, posredno pa še 2 sodelavca (vzdrževanje in raz- voj programske opreme za BS ter vsebinsko opisovanje dokumentov). Biomedicina Slovenica vključuje 129.344 bibliografskih zapisov (stanje na dan 23. 12. 2007). Sta- rejši segment (1976–1986) vsebuje 20.440 zapisov. Na sliki 2 prikazujemo vnos v COBISS.SI in BS od leta 1997 do danes (podatki na dan 26. 11. 2007). Slika 2: Vnos v BS in COBISS od 1997 do 26. 11. 2007 V desetih letih članstva smo v sistem COBISS prispevali 70.512 bibliografskih zapisov oz. 3,4 odstotka od 2.088.418 zapisov v sistemu COBISS (na strežniku). Prevzemanje zapisov V zbirki BS je bilo dne 23. 12. 2007 s COBISS-ID pove- zanih 91.955 zapisov. Že 10 let imamo razvit avtomati- ziran prenos zapisov iz zbirke BS v COBISS. 97 odstot- kov zapisov, ki jih je kreiral IBMI, smo v sistem COBISS prenesli avtomatsko. V zadnjem času razvijamo orodja, ki nam omogočajo prevzemanje zapisov iz sistemov COBISS.SI in Medline (PubMed). Tudi na ta način ra- cionaliziramo delo z BS in izvajamo načelo vzajemne