OZ 2007/4

244 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 uporabnikov knjižnic. Proučevanje uporabnikov je neraz- vito in podcenjevano, saj se navadno predpostavlja, da o uporabnikih že vnaprej vse vemo. Zato se lahko zgodi, da bo “leto medkulturnega dialoga” izzvenelo kot prazna deklaracija in ne bo prineslo nobenega resnega premika v smeri sistematične graditve večkulturne knjižnice. COBISS.Net je naravnan medkulturno in s tem že sam po sebi vzpodbuja razvoj knjižničarstva v tej smeri, vendar pa predstavlja le orodje, glavno vlogo pa imajo ljudje, ki ga hočejo “vzeti v roke” in znajo z njegovo podporo obo- gatiti kulturni dialog med kulturno različnimi uporabniki na Balkanu. Ali je kdo, ki misli, da to ni potrebno? Meliha Ali} (Ministrica za š olstvo Federacije BiH, Sarajevo): Pomen sistema COBISS za Bosno in Hercegovino Kontaktni naslov: fmon @ bih.net.ba Iz Sarajeva, mesta, ki je obstalo le zahvaljujoč neuničlji- vosti ideje o medsebojni prepletenosti različnosti, prina- šam izročilo “spoštovanja kulturnih razlik”, ki je v tkivo Bosne in Hercegovine vtkano od njenih začetkov. Naj v trenutkih, ko vsi skupaj, ob promoviranju lastnih po- sebnosti, na nov in nenavaden način vzpostavljamo “mo- stove prijateljstva”, čestitam COBISS-u, ki daje neprecen- ljiv prispevek k našemu multimedijskemu srečevanju, ob njegovi 20-letnici. Danes govorimo o novih bibliografskih sistemih, o pomenu knjižnic, ki imajo od svojega nastanka dalje poslanstvo ohranjanja kulturnega in duhovnega bo- gastva, spravljenega v “zakladnice znanja”, namenjenega vsem današnjim in prihodnjim radovednežem, vsem ne- utrudnim iskalcem novih in neraziskanih spoznanj. Prepoznavanje lastne kulture v spletu drugih in drugačnih kultur je v kontekstu Bosne in Hercegovine že samo po sebi povabilo k medsebojnemu spoznavanju s ciljem, da bi razvijali in ohranjali, kar nam je najvrednejše. Knjižnice so res prave zakladnice zbirk, ki ohranjajo “dušo” in bogastvo skupnosti v podobi različnih vsebin in jezikov; zbirk, ki so odprte uporabnikom, da bi jih prepo- znavali in raziskovali na vedno nove in drugačne načine. Strokovna selekcija zbirk, transparentnost in dostopnost za javnost so le nekatere od smernic Sveta Evrope in prav vzpostavitev mreže uporabnikov, ki se hočejo kar največ naučiti, pomaga, da je ta svet različnosti povezan in vsem blizu. Multimedijsko predstavljanje kulture manjšin in razvija- nje tesnejših odnosov z drugimi kulturami, izobraževal- nimi, znanstvenimi in informacijskimi institucijami je še prav posebej pomembno v Bosni in Hercegovini. V času, ki preti, da bodo posebnosti postale izolirani svetovi, delujoči sami zase, je razvijanje občutljivosti in odprtega komunikacijskega odnosa med različnimi svetovi in kul- turami bistvena predpostavka za prihodnost, zasnovano na medsebojnem razumevanju in strpnosti. COBISS se zato pojavlja kot program prihodnosti, ki je zasnovan na promociji skupnih univerzalnih vrednot in “skupnega dobrega” in ki še posebej pospešuje izmenjavo znanja na področjih izobraževanja in znanosti ter dostopnost infor- macij ne glede na kulturne meje v regiji. Za Bosno in Hercegovino je COBISS naredil čudež, ko je združil podatke in fonde v državah jugovzhodne Evrope, za- čenši s Slovenijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Srbi- jo, Črno goro. In trdno verjamem, da bo še naprej opravljal poslanstvo širjenja in povezovanja mrež uporabnikov ter bo ostal kooperativen in povezujoč bibliografski sistem. Prevedel Franci Pivec. Ramadan Beshiri (Ministrstvo za kulturo Koso- va): Upo{tevanje kulturnih razlik pri uporabni- kih knjižnic na Kosovem Kontaktni naslov: ramadanb2001 @ yahoo.com Kosovo je multietnična skupnost. Knjižnični sistem pred- stavlja enega od pomembnih družbenih virov. Danes je na Kosovu 332 knjižnic: Narodna in univerzitetna knjižnica je največja, mrežo pa sestavlja še 8 medobčinskih s 110 občinskimi javnimi knjižnicami (vključno z oddelki), 35 visokošolskih, 10 specializiranih, več kot 143 knjižnic osnovnih šol in 25 knjižnic srednjih šol. Na vrhu te mreže je Narodna in univerzitetna knjižnica Kosova (NUKK) s preko milijon knjig in drugih publikacij. Obstajata tudi dva “infobusa” – v Mitrovici in Prizrenu. Delujejo še trije “ameriški kotički”– v Prištini, Prizrenu in Mitrovici. Glavni cilji in naloge knjižnic v zvezi z večkulturnost- jo so: uveljavljanje in razvoj večkulturnosti, družbene tolerance in dialoga, ohranjanje in proučevanje večkul- turnega značaja skupnosti, upoštevanje nacionalne iden- titete državljanov in utrjevanje mednacionalne strpnosti. Naloga knjižnic je seveda tudi zagotavljanje odprtega dostopa in služenje različnim kulturam, večjezičnosti, kot srečevališče za zbliževanje ljudi, kot središče skup- nosti, nevtralni prostor za izmenjavo idej in izražanje mnenj na vseh področjih kulture itd. Glede na to, da večina knjižnic na Kosovu deluje v večkulturnih oko- ljih, pripada upoštevanju večkulturnosti in podpiranju medkulturnega dialoga visoka prioriteta v naši sodobni