OZ 2007/4

NAGOVOR Mag. Tomaž Seljak, direktor IZUM-a Letošnja konferenca ima še poseben pomen, saj z njo proslavljamo 20-letnico delovanja COBISS-a. Sredi osemdesetih let, ko smo se polni navdušenja podajali v vsakovrstne informacijske projekte, si je bilo težko predstavljati, kaj bo nastalo iz knjižnične informatike. Ustvarili smo informacijski sistem, ki ga povsem pravilno označujemo kot “intelektualno infrastrukturo”. Začetni koncept je bila “avtomatizacija knjižničnih funkcij”, in še danes se za COBISS neredko uporablja ta označba, ki pa je veliko preozka. Iz nje izhaja napačen pogled, da se v knjižnicah ni spremenilo nič bistve- nega in da so le posamezne rutinske naloge prevzeli računalniki. Vsi pa vemo, da ni tako in da je današnja knjižnica zelo drugačna od tiste izpred četrt stoletja. Zato se samo zelo površnemu in nepoučenemu opazovalcu lahko dozdeva, da so se v knjižnici spremenile le naprave. V resnici se je spremenilo celotno knjižničarstvo! Ljudski rek pravi, da “več glav več ve” in v znanosti o menedžmentu že vse od njenih začetkov iščejo postopke, kako dejansko povezati pamet. Znanje je pač neusahljiv vir in prinaša odločilno tekmovalno prednost, a le, če ga znamo pravočasno najti in učinkovito uporabiti. Pa vendar je znanje v glavah najpogosteje nevidno, lahko bi rekli, kot jutranja rosa na širni poljani: ob prvih sončnih žarkih se zalesketa, ko pa se pojavi žeja, je ni nikjer več. COBISS je način, kako organizirati znanje, da je dostopno takrat, ko je potrebno. Če se še malo vrnem k “žeji”; potešimo jo tako, da odkrijemo “izvire” znanja, jih speljemo v “zbiralnike” znanja in od njih dalje razvejamo mrežo do uporabnikov, ki jih je “zažejalo” po znanju. Vse to skupaj je COBISS in zato ga imamo za “infrastrukturo znanja”. Jasno je, da morajo obstajati kakovostni “izviri znanja” – to so naši raziskovalci, inovatorji in stro- kovni delavci vseh vrst. Prav tako je jasno, da morajo obstajati čim obsežnejši “zbiralniki znanja”, to so knjižnice, mediji in založništvo sploh, vse pogosteje pa tudi digitalne baze podatkov ipd. In jasno je tudi, da morajo obstajati pametne razvojne službe na vseh ravneh, od malih podjetij do vrhovne vlade, ki vedo, čému služi znanje. Med njimi pa morajo obstajati povezave, vendar ne le žice, ampak tisto, kar po njih teče – ustrezno konsolidirane in standardizirane informacije. Že na samem začetku, pred dvajsetimi leti, je pri COBISS-u težišče razvoja prešlo od “trde” strojne opreme na “mehke” sestavine, med katerimi je tudi programska oprema, vendar ne prevladujoča. Enako pomembna kot računalništvo je namreč tudi informacijska znanost. Ta je bila v naslovu našega inštituta že tedaj, ko večina še ni vedela ali ni hotela vedeti za njen obstoj in pomen. No, sedaj je to hvala bogu zgodovina in deležni smo temeljnega razumevanja, saj v informacijski druž- bi, za katero se imamo, res ne more nihče več mimo konceptov “informacija” in “znanje”, kar je osnovna domena IZUM-a. Od petih knjižnic na začetku se danes približujemo številki 500 knjižnic v mreži COBISS.Net. Za tem vzponom so skriti ogromni skupni napori, saj nobena knjižnica v “polnopravno članstvo” ne pride kar tako, z administrativno včlanitvijo. Vsaka mora skozi reorganizacijo in tehnološko prenovo, kar je zahteven in dolgotrajen projekt. Za Slovenijo lahko rečemo, da smo informatizi- rali knjižnice do te ravni, ki je zgledna tudi za EU. Vendar še nismo opravili vsega: čakajo nas še šolske knjižnice, pri katerih se je šolska oblast končno odločila za podporo njihovi vključitvi v COBISS, na kar so učitelji in mladina že težko čakali. Veseli smo, da se je začelo premikati tudi pri cerkvenih in samostanskih knjižnicah, ki bodo s svojimi zakladi presenetile kulturno javnost. COBISS.Net je mednarodna mreža, ki sega v mnoge države. Ne razvija se povsod s tako hitrostjo, kot bi si želeli, vendar to ni odvisno samo od nas. V nekaterih državah poteka razvoj zelo uspeš- no in tam bodo številke o vključenih knjižnicah hitro poskočile v stotine. Tisoč in več knjižnic v mreži, ki se nam obeta v prihodnosti, predstavlja velik porast koristnih bibliografskih informacij v povezanih bazah podatkov, obenem pa ponuja neizčrpno skupno zbirko knjižničnega gradiva, ka- kršne si vsaka posamezna država zase nikoli ne bi mogla privoščiti. Postajamo resnično velika in učinkovita mednarodna knjižnična mreža in COBISS.Net bo jutri vzor drugim evropskim regijam. DOI:10.3359/oz0704192