OZ 2007/4

M T 249 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 ter ob tem spodbuditi medsebojni dialog in prispevati k boljši integraciji manjšin v hrvaško družbo. Tudi Mestna knjižnica Zadar je pri svojem delovanju sprejela in vgradila v svoje poslanstvo vlogo posrednika, povezovalca, graditelja novih mostov – zgradb duha, ki služijo človeku. Med 400 različnimi aktivnostmi, dogod- ki, okroglimi mizami, delavnicami, predavanji, projekti, srečanji in druženji različnih manjšin skozi celo leto, jih je najmanj 10 odstotkov posvečenih večkulturnemu in medkulturnemu delovanju. V naši praksi se trudimo uveljavljati strpnost, in sicer preko miroljubnega so- žitja, da bi se približali srečnemu sprejemanju. To bi bil optimalni uspeh sožitja različnosti. Zato ni presenetljivo, da je Mestna knjižnica Zadar leta 2002 prejela Certifikat Inštituta odprte družbe kot modelna knjižnica na področju družbene vključenosti, že dvakrat pa je bila razglašena kot vzor v projektih Pulman in Pulman XT znotraj Evrop- skih smernic dobre knjižnične prakse. Sklep V sodobni družbi imajo knjižnice vse bolj opazno vlo- go in prav interakcija z različnimi segmenti družbe jim prinaša višjo vrednost. Pohvalno je, da so organizatorji Konference COBISS 2007 na pragu Evropskega leta medkulturnega dialoga izbrali temo “COBISS – Podpora medkulturnemu dialogu” in na ta način ponudili prilož- nost in pogoje za dialog kultur, religij, jezikov, mentalitet … med nami knjižničarji, da kot nosilci mostov dialoga kultur v svojih okoljih lahko spregovorimo o tem s kolegi iz desetih sosednjih držav. Le če smo na tem področju tudi osebno ozaveščeni, če spoznamo napredek na po- dročjih večkulturnosti in medkulturnosti, napredek v kulturi dialoga in dialogu kultur v svetu, bomo v svojih državah, okoljih in knjižnicah, kjer delujemo, sposobni naše pozitivne ideje in naloge iz knjižničnega poslanstva prenesti tudi na naše uporabnike, potencialne uporabnike in državljane. Glede na to, da primerov uspešnosti na področju več- kulturnosti in medkulturnosti iz Avstralije, Kanade in ZDA zaradi specifičnosti teh držav ni mogoče prenesti v evropske razmere kot nekakšne recepte, bi bilo priporoč- ljivo, da bi naša stroka k temu pojavu pristopila s posebno previdnostjo in potrpljenjem, saj se sicer lahko pojavijo nasprotni učinki, kot jih vidimo v nekaterih evropskih okoljih. Naj kot opozorilo navedem besede iz knjige “Dom, ki ga gradimo skupaj: obnova družbe”, glavnega rabina Velike Britanije Jonathana Sachsa (2007), da v njegovi državi “večkulturnost ni pripeljala do integracije, ampak do segregacije, da politika svobode lahko zdrsne v politiko strahu in da je britanska politika zastrupljena s politiko identitete. Manjšine in ogrožene skupine so se najprej borile za pravice, nato za posebno obravnavo in ta proces se je začel z Judi, prevzeli pa so ga črnopolti, ženske in homoseksualci, da bi na koncu prišli do totalne delitve, ker poudarjanje kulture sili žrtve v eno skupino proti drugi, vsaka pa govori o bolečini, ranah, zatiranju in ponižanju, ki da je hujše kot pri drugih.” In na koncu bi vsem nam priporočil tri najpomembnejše in edino uspešne besede, ki imajo nadnaravno moč, ko zaživijo v praksi vsakdanjega življenja: strpnost, strpnost in še enkrat strpnost. Potem ne bo več tako pomembno “čigava je ta pesem” – srbska, bolgarska ali makedonska, pač pa, da vzbuja zvenečo in sladko radost pri vseh, ki ji prisluhnejo. In ne bo več bistveno, čigav je Nikola Tesla, ampak bo glavno spoznanje, kako koristni so njegovi izumi za celo človeštvo. Takih primerov seveda lahko naštejemo zelo veliko. Reference [1] Dragojević, S. (1999). Multikulturalizam, interkulturalizam, trans- kulturalizam, plurikulturalizam suprotstavljeni ili nadopunjavajući koncepti. V: J. Čačić-Kumpes (ur.) Kultura, etičnost, identitet. Zagreb: Naklada Jesenski i Turk. [2] HBD (2000). Kopenhaška deklaracija. HBD Novosti 14, 15. [3] HKD (2003). IFLA-ine i UNESCO-ove smjernice za razvoj službi i usluga. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo. [4] HKD (2003a). Smjernice za knjižnične usluge za djecu. Zagreb: Hrvatsko knjižničarsko društvo. [5] IFLA (2007). The IFLAMulticultural Library Manifesto. Den Haag: IFLA. [6] IMN (1998). Leksikon migracijskog i etničkog nazivlja. Zagreb: Školska knjiga. [7] LAC (2007). Multicultural resources and services. Dostopno na: http://www.collectionscanada.gc.ca/index-e.html. [8] NLA (2007). National Library of Australia. Dostopno na: http:// www.nla.gov.au/. [9] Ongini, V. ( 2001). Lo scaffale multiculturale. Milano: Mondado- ri. [10] Perotti, A. (1995). Pledoaje za interkulturni odgoj i obrazovanje. Zagreb: Educa. [11] Romamultietnica (2006). Guida alla citta interculturale. Dostopno na: http://www.romamultetnica.it/inside.asp?id=195. [12] Sachs, J. (2007). The home we build together: Recreating society (Moving beyond multiculturalism). London: Continuum Interna- tional Publishing Group. [13] Spajić-Vrkaš, V. (2001). Obrazovanje za ljudska prava in demo- kraciju: interdisciplinarni riječnik. Zagreb: Hrvatsko povjerenstvo za UNESCO. Iz hrvaščine prevedel Franci Pivec.