OZ 2007/4

252 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Avtorji: Liana Kalčina, Alexander Dimchev, Bogoljub Mazić, Ismet Ovčina, Miloš Petrovič, Zdravko Vukčević Moderatorka: Liana Kal~ina (Nekdanja vodi- teljica Informacijskega centra EU v Ljubljani) Kontaktni naslov: liana.kalcina @ idcse.nuk.si Izhodišče razprave pri okrogli mizi je bilo, da so vse dr- žave, iz katerih so prišli udeleženci konference, bodisi že članice evropske integracije (Avstrija, Italija, Slovenija, Bolgarija) bodisi v procesu priključitve (Hrvaška) ali sredi priprav na začetek tega procesa (Srbija, BiH, Črna Gora, Makedonija, Albanija). Na ta način je za vse udele- žence okrogle mize aktualno vprašanje, kaj sploh pomeni pripadnost evropski skupnosti? Vsi moramo razmišljati o evropski identiteti in koristno je, če o tem izmenjamo svoje poglede. Knjižnice so zelo primerno mesto, kjer lahko odpiramo takšna vprašanja. Na različne načine so že doslej igrale vlogo nekakšnih “evropskih hiš” v svojih okoljih, saj so organizirale tematske razstave, tribune, ponujale informacijsko gradivo in literaturo itd. Okrogla miza se je dotaknila naslednjih vprašanj: • Kakšno mesto ima “evropska ideja” ob tem, da EU zavrača model “talilnega lonca” in gradi na različnosti kultur? • Kako lahko knjižnice podprejo enakopravnost evrop- skih kultur in jezikov? • Na kakšne načine lahko knjižnica prispeva k utrjeva- nju zavesti o evropskem aktivnem državljanstvu? • Ali je možna združena Evropa brez povezovalnih knjižničnih mrež? • Lahko predstavimo pozitivne primere dejavnosti knjižnic v vlogi promotork skupne Evrope? Poleg uvodnih razpravljavcev, katerih prispevke objavlja- mo v zborniku, sta svoja razmišljanja predstavila še mag. Bruno Dobrić, direktor univerzitetne knjižnice v Puli, in dr. Margarita Ifti, profesorica na Univerzi v Tirani. Alexander Dimchev (Univerza “Sv. Kliment Ohridski”, Sofija): Kulturna dedi{~ina in knjiž- nice v Evropi: Nekaj na~elnih pobud Kontaktni naslov: dimchev @ sclg.uni-sofia.bg Eno vodilnih načel razvoja EU je spoštovanje kulture in kulturne dediščine vsake posamezne države in podpora procesom kulturne izmenjave. To je podčrtano tudi v besedilu dopolnjene Pogodbe EU in Pogodbe o ustanovit- vi Evropske skupnosti (Lizbona, 18.–19. oktober 2007). Tretja točka tretjega člena se glasi: “Unija prepoznava kulturno bogastvo, jezikovno različnost in deluje za ohra- nitev in razvoj evropske kulturne dediščine.” Ob obisku bolgarskega parlamenta konec oktobra leta 2007 je Norbert Lemert, predsednik nemškega Bunde- staga, v zvezi s sporazumom ugotovil naslednje: “Skupni kulturni okvir je edini kriterij za odgovor na vprašanje, do kod naj se razširijo meje EU.” Po njegovem mnenju je kultura jedro evropske skupnosti. V letih svojega obstoja je EU večkrat resno preverila strategijo v zvezi s kulturo in kulturno dediščino, zaščito, identiteto, razvojem, digitalizacijo in razširjanjem kultur- nega bogastva, ter sprejela politične odločitve, programe in projekte. Dovolil si bom citirati nekatere od njih. I. Splošni dokumenti o informacijski politiki EU, ki zadevajo strategije o kulturni dediščini 1. Resolucija Sveta z dne 25. junija 2002 o zaščiti jutri- šnjega spomina z ohranjanjem digitalnih vsebin za prihodnje generacije (6. 7. 2002). Official Journal of the European Communities, C 162/4. Dostopno na: http://europa.eu.int/eurlex/pri/en/oj/dat/2002/c_162/ c_16260020706en00040005.pdf. 2. Resolucija Sveta z dne 21. januarja 2002 o kultu- ri in družbi znanja (5. 2. 2002) Official Journal of the European Communities, C 32/1. Dostopno na: http://europa.eu.int/eurlex/pri/en/oj/dat/2002/c_032/ c_03220020205en00010001.pdf. PRISPEVEK KNJIŽNIC K EVROPSKI IDENTITETI