OZ 2007/4

M T 253 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 3. Resolucija Sveta z dne 21. januarja 2002 o vlogi kulture v razvoju EU (5. 2. 2002). Dostopno na: http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/2002/c_032/ c_03220020205e. 4. eEvropa 2002: Informacijska družba za vse (2002). Akcijski načrt Sveta in Evropske komisije za Evrop- ski svet v Feiri. Dostopno na: http://europa.eu.int/in- formation_society/eeurope/2002/action_plan/pdf /actionplan_en.pdf. 5. eEvropa 2005: Informacijska družba za vse (2002). Akcijski načrt za predstavitev na Svetu Evrope v Se- villi. Sporočilo Komisije za Svet, Evropski parlament, Evropski ekonomski in socialni odbor in Odbor regij. Dostopno na: http://europa.eu.int/information_society/ eeurope/2002/news_library/documents/eeurope2005/ eeurope2005_en.pdf. 6. i2010 – Evropska informacijska družba za rast in zaposlovanje (2005). Sporočilo Komisije za Svet, Evropski parlament, Evropski ekonomski in socialni odbor in odbor regij. Bruselj. Dostopno na: http://eu- ropa.eu.int/information_society/eeurope/i2010/docs/ com_229_i2010_310505_fv_en.pdf. 7. Evropski svet v Lizboni (2000). Sklepi Predsedstva (23. in 24. marca 2000). Dostopno na: http://ue.eu . int/ueDocs/cms_Data/docs/pressData/en/ec/00100- r1.en0.htm. II. Posebni dokumenti in strategije EU o kulturni de- diščini 1. Akcijski načrt o koordinaciji programov in politik digitalizacije (2001). Ugotovitve srečanja strokov- njakov. Lund, Švedska. Dostopno na: ftp://ftp.cordis . lu/pub/ist/docs/digicult/lund_action_plan-en.pdf. 2. Listina iz Parme. Sklepna verzija (2003). Dostopno na: http://www.minervaeurope.org/structure/nrg/docu- ments/charterparma031119final.htm. 3. Dinamični akcijski načrt za koordinacijo digitalizacije kulturnih in znanstvenih vsebin (2005). Dostopno na: http://www.minervaeurope.org/publications/dap.htm. 4. eVsebineplus. Večletni program Skupnosti za večjo dostopnost, uporabo in izkoriščanje digitalnih vsebin v Evropi. Evropska komisija. Generalni direktorat za informacijsko družbo in medije. Dostopno na: http:// europa.eu.int/econtentplus. 5. Skupina strokovnjakov na visoki ravni za svetovanje Evropski komisiji glede izgradnje Evropske digitalne knjižnice. IP/06/389, Bruselj, 27. marec 2006. 6. i2010: Digitalne knjižnice (2005). Sporočilo Komisije za Evropski parlament, Svet, Evropski ekonomski in socialni odbor in Odbor regij. Dostopno na: http://eu- ropa.eu.int/information_society/activities/digital_li- braries/doc/communication/en_comm_digital_librar- ies.pdf. 7. Stališče o dodani vrednosti EU in Strategiji po Lundu (2003). Verzija 1 z dne 15. november. Dostopno na: http://www.minervaeurope.org/structure/nrg/docu- ments/positionpaper031115.htm. 8. Načela iz Lunda: sklepi srečanja strokovnjakov (2001). Dostopno na: ftp://ftp.cordis.lu/pub/ist/docs/ digicult/lund_principles-en.pdf. Del temeljnih ciljev in politik, zajetih v teh dokumentih, je povezanih z razširjanjem dostopa do informacij in mrež v elektronskih pogojih. Posebno mesto je namenje- no digitalizaciji informacij o kulturni dediščini. Evropa ima velikansko kulturno dediščino, zajeto v knjiž- nicah, muzejih in arhivih. Komaj kaj več kot en odstotek dokumentov v evropskih kulturnih institucijah lahko uporabljamo v elektronski obliki. Digitalizacija in online dostop bosta spremenila te pogoje in bosta odprla njihove zaklade za ljudi. V Evropi obstaja okoli 186.000 knjižnic, ki jih obiskuje okoli 35 odstotkov populacije. Knjižnice posedujejo okoli 2,5 milijarde dokumentov. V zvezi s poslanstvom, nalo- gami, mestom in pomembnostjo se knjižnicam nakazujejo nove vloge v javnosti. Knjižnice postajajo ključne insti- tucije za: 1. internetni dostop, 2. digitalizacijo zbirk, 3. zapisovanje in ohranjanje kulturne dediščine in znan- stvenega vedenja. V zadnjih letih so se v EU razvile pomembne pobude, preko katerih knjižnice aktivno sodelujejo pri realizaciji strategij za digitalizacijo in izboljšanje dostopnosti: • TEL – The European Library, • TEL-ME-MOR – The European Library: Modular Extensions for Mediating Online Resources, • eContentplus – The European Digital Library. Ti projekti ter i2010 in i2010: Digital Libraries so del politike in idej EU, povezanih z razvojem informacijske družbe. Na kratko bom te štiri projekte predstavil. 1. TEL Projekt TEL (The European Library) je bil uspešno za- ključen spomladi leta 2004. Njegov namen je bil poenotiti dostop do zbirk in katalogov nacionalnih knjižnic, s čimer bi Evropska knjižnica postopoma postala evropska nacio- nalna knjižnica. Vizija je povezana z zahtevami po zaščiti bogastva in raz- novrstnosti evropske znanosti in kulture. V okviru takšne-