OZ 2007/4

M T 255 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 Nekateri udeleženci iz držav, kot je Bolgarija, so naleteli na naslednje probleme: • pomanjkanje zadostnih sredstev in investicij v tehno- logijo, • resna zamuda pri digitalizaciji kulturne dediščine, • odsotnost primerne državne politike v zvezi s cilji projektov, • pomanjkanje dobro izobraženih strokovnjakov, • slaba koordinacija med institucijami, sodelujočimi v projektih. V sklepu želim poudariti, da sta velik del pričakovanj po- sameznih držav kot tudi sodelovanje med njimi odvisna od izvedbe projektov EU v zvezi z digitalizacijo kulturne dediščine, njeno zaščito in predstavitvijo. To še posebej drži za države, kot je Bolgarija, ki je bila ujeta v določene zgodovinske in politične procese, ki so jo ne glede na bogastvo njene kulture in jezika oddaljili od kulturnega prostora Evrope. Sprememba te tendence je v veliki meri odvisna od sposobnosti knjižnic, da predstavijo našo kul- turno dediščino evropski in svetovni sceni. V tem kontekstu bi rad citiral besede Vivian Reading, evropske komisarke za informacijsko družbo in medije, ko je oznanila koncept formiranja Evropske digitalne knjižnice. Na srečanju v Kraljevi knjižnici Nizozemske septembra 2007 je v zvezi z nadaljnjim razvojem tega projekta pozvala, da “naredimo vse zbirke vseh evropskih knjižnic, muzejev in arhivov dostopne vsem”. Po mojem mnenju je to pot, ki vodi v prihodnost knjižnic. To je tudi perspektiva nas knjižničarjev in informacijskih strokovnjakov. Iz angleščine prevedel Franci Pivec. Bogoljub Mazi} (Univerzitetna biblioteka “Sve- tozar Markovi}”, Beograd): Pogled iz UBSM Kontaktni naslov: bmazic @ unilib.bg.ac.yu Prihajam iz ene od 2.509 knjižnic, ki so bile v ZDA, Veliki Britaniji, na Irskem, v Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji, Srbiji itd. zgrajene in sofinancirane s sredstvi Carnegiejevega sklada. Vse so bile zgrajene z univerzalno idejo, da so “knjižnice največje darilo, ki ga lahko name- nimo neki skupnosti”. Že to dejstvo veliko pove o univer- zalni identiteti, ki označuje bibliotekarstvo, še posebej pa strokovne in znanstvene knjižnice. Ko gre za univerzitetne knjižnice, največ govorimo o na- činih, kako univerzalne vrednote znanosti in tehnološkega razvoja pridobijo specifičnosti lokalnega okolja. Knjižni- ce nesporno živijo svoje univerzalno življenje, uporablja- jo mednarodne standarde, težijo k neomejeni izmenjavi fondov, dajejo in uporabljajo informacije, ki so bolj ali manj univerzalnega pomena. Po drugi strani se lahko vprašamo, ko govorimo o vrednotah, ki jih knjižnice pre- našajo v svoje okolje, ali morajo biti tudi te univerzalne? Ali ni lažje načrtovati delo knjižnice, če univerzalnim vrednotam pripišemo evropske, regionalne in nacionalne parametre? Na ta način dobijo vrednote jasnejši okvir, lahko prepoznamo partnerje, s katerimi sodelujemo, iz- vajane programe lahko testiramo pri uporabnikih. Vmes med občim in posameznim se nahaja okolje, s katerim se želimo soočiti, upoštevaje pri tem znanje uporabnikov knjižnice. Univerzitetna knjižnica “Svetozar Marković” že od svojih začetkov goji vrednote, ki jih danes prepoznavamo kot osnovne elemente evropske identitete. Gledano iz zorne- ga kota knjižnice so to: • individualnost, • sodelovanje, • znanje, • kulturna in jezikovna identiteta, • strpnost. Uporabnik knjižnice je zmeraj posameznik, individuum, ki pa je vedno tudi pripadnik neke določene skupine: profesor ali študent, predstavnik večinske ali manjšinske nacionalne skupine, športnik ali ljubitelj rož, filatelist ali pač človek nekih drugih življenjskih in osebnih usmeritev ali nagnjenj. Naše fonde in storitve skušamo prilagoditi vsakemu takemu posameznemu uporabniku. Za individu- alizacijo fondov že več desetletij uporabljamo desiderata uporabnikov. Čitalniške in druge prostore prilagajamo osebam s posebnimi potrebami in zadnji dve leti smo glede tega dosegli svetovne standarde. Univerzitetna knjižnica sodeluje pri prenosu znanja. Znanje samo je odraz individualnosti v kolektivnih do- sežkih. Knjižnica se je v svoji poslovni politiki opredelila za ideološko neodvisen odnos do znanja. V praksi ga tudi uspešno izvajamo. Dolga leta nezadostno financirana nabava pa nas je po drugi strani prisilila k drugačnemu vrednotenju znanstvene literature. To opravilo ni lahko niti hvaležno in če je le mogoče, ga nadomeščamo z ra- zličnimi vidiki sodelovanja. Univerzitetna knjižnica je del izobraževalnega in raziskovalnega dela univerze, na- menjena pa je tudi spodbujanju kulturnega in duhovnega življenja študentov beograjskih univerz. Ta del naše deja- vnosti nas obvezuje k vrednostni in jezikovni raznovrst- nosti naših fondov in storitev. Naša knjižnica se zaveda, da so naši člani ne le pripadniki manjšinskih narodov, ampak so naši člani tudi vsi tujci, ki študirajo na beograj-