OZ 2007/4

256 ORGANIZACIJA ZNANJA 2007, LETN. 12, ZV. 4 skih univerzah. Čeprav v tujejezični literaturi prevladuje anglosaška, se v našem katalogu nahajajo dela v približno 75 različnih jezikih. Skrb za kulturno in jezikovno identi- teto naših študentov, ki so največja skupina uporabnikov, je obenem naš prispevek k uveljavljanju strpnega duha. Še posebej jo angažiramo, ker jo doživljamo kot glavno vrednoto evropske moderne, pa tudi kot rekonstruktivni element prizadetih vrednot v regiji, v kateri smo do neda- vnega preživljali celo vojne spopade. Sredstva, s katerimi se financira knjižnica, so namenjena vsem. Naša glavna dilema je, ali zmoremo financirati tako heterogene potrebe? Na žalost nam to ne uspeva, zanesljivo pa to ni samo naš problem. Sodelovanje je ključna beseda v knjižničarstvu, a se vseeno srečujemo s preskromnim sodelovanjem. Pred seboj imam nekaj vprašanj: • V kolikšni meri uporabljamo COBISS.Net za vzajem- no uporabo fondov? • Bi obstoječi protokoli o medknjižničnem sodelova- nju v regiji in ustrezna tipka v COBISS/OPAC-u za mednarodno medknjižnično izposojo lahko pomagali uporabnikom naših knjižnic k zadovoljitvi njihovih individualnih potreb? • Lahko na COBISS.Net gledamo kot na regionalni odsev evropskega duha sodelovanja? Če lahko in če lahko vanj vnašamo svoje identitete, smo se tudi že naučili, da dovolj kakovostno komuniciramo drug z drugim? Prepričan sem, da skupna uporaba fondov ni stvar revšči- ne, ampak stvar bogastva, saj z njim pridobivamo. Ob spretnosti, kako skupaj formiramo fonde, smo naj- hitreje obvladali umetnost skupne uporabe informacij. Današnji izziv je formiranje repozitorijev. Univerzitetne knjižnice se še posebej zavzemajo za repozitorije sodobne literature, predvsem znanstvenega dela na svojih univer- zah. Kaj bomo izbrali: vrsto institucionalnih repozitorijev ali pa bomo sodelovanje razširili na večji prostor? S tem se odpira ključno vprašanje, ali smo sposobni realizirati idejo identitete, ohranjene in realizirane skozi sodelo- vanje? Naslednje področje, ki bi ga radi individualizirali, so knjižnični servisi. Če smo pred tridesetimi leti govorili o knjižnicah s pomembnimi fondi, je danes jasno, da je treba govoriti o knjižnicah z dobrimi servisi. Lahko bi rekli, da ima naša univerzitetna knjižnica relativno dobre uporabniške servise, ki so pretežno avtomatizirani, so pa premalo individualizirani. Nekaj več smo naredili pri in- dividualizaciji uporabniških prostorov. Trije novi prostori imajo tudi predprostore, kjer se lahko bralci družijo, raz- pravljajo o svojih temah ali preprosto poklepetajo. Elek- tronske kataloge lahko sedaj optimiramo na dva jezika in dve pisavi, kar pa je tudi vse. Individualizacija servisov ostaja predmet naših načrtov za prihodnost. Sklep se ponuja sam od sebe. V beograjski univerzitetni knjižnici smo prepričani, da smisel našega obstoja izhaja iz univerzalnega duha znanja. Toda, naj bo še tako univerzal- no, znanje je vedno utelešeno v individualnih ustvarjalcih in njihovem kolektivnem duhu. Ustvarjalec komunicira z bralcem, poslušalcem ali gledalcem in človek komunicira s človekom. Med njimi, med njihovimi jeziki, med njiho- vimi kulturami pa se nahajajo knjižnice. Trudijo se, da bi presegle razlike, ne pa da bi te razlike izničile. Iz srbščine prevedel Franci Pivec. Ismet Ov~ina (Nacionalna in univerzitetna biblioteka BiH, Sarajevo): CENL in evropska identiteta Kontaktni naslov: ismet @ nub.ba Vsi poznamo splošno pojmovanje vloge knjižnic, a je včasih koristno tudi kaj ponoviti, ne toliko zaradi nas, ampak zaradi tistih, ki bi morali slišati naša sporočila. Knjižnice se ustanavljajo v korist skupnosti uporabnikov, da bi podpirale njihove pravice dostopa do informacij, podatkov in idej ter zagotavljale svoje storitve vsem dr- žavljanom, ne glede na raso, nacionalnost, religijo, kultu- ro, politično pripadnost, starost, spol in spolno usmeritev. Dvajsetletni obstoj CENL, ki povezuje 45 evropskih držav, med katerimi je tudi Bosna in Hercegovina, nespo- rno dokazuje prispevek knjižnic k oblikovanju evropske identitete. Cilji nedavne konference, izraženi in sprejeti v resoluciji, so odprtost knjižničnih fondov in omogočanje dostopa do njih ter do evropske kulturne in znanstvene dediščine, ob upoštevanju demokratičnih, človeških in avtorskih pravic. O enakem prispevku lahko govorimo tudi ob dvajseti ob- letnici COBISS-a, ki povezuje knjižnice iz držav regije, med katerimi je tudi Nacionalna in univerzitetna biblio- teka BiH (NUBBiH). S sodobno tehnologijo ter komuni- kacijsko in informacijsko infrastrukturo imajo knjižnice možnost realizacije takšnih tendenc na artikuliran, siste- miziran in standardiziran način. Kot članica CENL in TEL ima NUBBiH kot nepogrešlji- va komponenta kulturne, izobraževalne in informacijske infrastrukture, odgovornost in obveznost, da v okviru